TOP 10 priložnosti slovenskih podjetij

STANDARD PRIHAJAJOČIH GENERACIJ V SLOVENIJI JE OGROŽEN. DONOSI SLOVENSKIH PODJETIJ SO ZASKRBLJUJOČE NIZKI. POZNA SE TUDI ODSOTNOST DOBRE STRATEGIJE RAZVOJA GOSPODARSTVA IN NEPOSLUH POLITIKE.

V Sloveniji smo kljub nadpovprečno visoki rasti BDP v zadnjih letih priča obdobju »suhih krav«. Kot razvidno iz grafa lastnikom slovenskih podjetij kontinuirano pod črto ostaja precej manj kot bi jim sicer z alternativnimi naložbami s primerljivim tveganjem v tujini. Kaj počnemo narobe in kje so največje poslovne priložnosti slovenskih podjetij?

Graf: Dejanski vs. pričakovan donos lastnikov slovenskih nefinančnih podjetij

Poslovna priloznost
Vir: Consilue analiza.

Donos ne pokriva stroška kapitala, kar pomeni, da se vrednost za lastnike uničuje. V Sloveniji torej ne počnemo pravih stvari, pri našem neracionalnem vedenju pa vztrajamo. Izgubljamo bitko. Prehitevajo pa nas po levi, po desni in povprek.

Iz vidika dolgoročnega ustvarjanja vrednosti zato strnjujem nekatere izbrane ukrepe, ki jih iz svetovalnega vsakdana prepoznavam kot kritične in bi jih bilo potrebno ustrezneje nasloviti:

– Osredotočenost na bolj perspektivne industrije

V Sloveniji prevladuje miselnost, da je potrebno delati stvari učinkovito. V resnici pa se moramo vprašati najprej ali sploh delamo prave stvari? Odgovor je v večini primerov NE. Že hitra primerjava ustvarjanja vrednosti po sektorjih v ZDA razkrije, da je v zadnjih 5+ letih tehnološki sektor bistveno prednjačil pred ostalimi. Koliko globalno poznanih tehnoloških podjetij imamo v Sloveniji? Kako dobri smo pri uvajanju novih tehnologij kot je npr. umetna inteligenca?

– Večje ustvarjanje končnih produktov z visoko dodano vrednostjo

Številna slovenska podjetja so v nabavni verigi predaleč od končnih kupcev. K njim se prerazporedi le manjši del dodane vrednosti, zahteve po financiranju in tveganja pa so visoke. Tendenca osredotočenja v prihodnje mora biti v večji meri vezana na končne izdelke, razmišljati pa je potrebno predvsem v kontekstu novih priložnosti, ki se odpirajo z MEGA trendi in prodornimi inovacijami.

– Povečanje specializiranosti

Slovenska podjetja so v primerjavi s tujimi multinacionalkami bistveno manjša. Višja premija za tveganje povzroči slabšo pozicijo na kapitalskih trgih. Manjša podjetja kot taka niso napaka. Prav fleksibilnost malih je lahko tudi velika prednost. A enostavna matematika pove, da je v takem primeru bolje poslovati nišno, v ozkih in bolj specializiranih segmentih. Razporeditev moči v industriji oz. konkurenčne silnice je/so na tak način ustrezneje naslovljene, doseganje višjih donosov pa enostavnejše.

– Okrepitev globalnega dosega poslovanja

Domet poslovanja naših podjetij je relativno skop. Povezav je premalo, poslovni odnosi pa so v večini primerov zelo omejeni. Priložnosti za uspeh je še veliko – na prodajni in nabavni strani. Poslujmo brez meja, dinamično! Vodilna podjetja se še kako dobro zavedajo pravega pomena globalizacije – ekonomij obsega in posledično nižjih proizvodnih stroškov, novih tržnih priložnosti ter ustreznejše razpršenosti tveganj.

– Optimalnejša raven tehtanih stroškov kapitala

Tehtani stroški kapitala slovenskih podjetij so relativno visoki. Delno kot odraz prenizke povprečne zadolženosti slovenskih podjetij, delno pa kot odraz relativno visoke premije za državno tveganje. Slednja se sicer trenutno »zakriva« z ECB-jevo preteklo aktivnostjo kupovanja obveznic, a bo v prihodnosti zaradi neizpeljanih strukturnih reform igrala še zelo pomembno vlogo.

– Odvisnosti od kupcev / dobaviteljev

Slovenska podjetja se vse preveč zanašajo na izbrane trge in tržne segmente. Eden takih primerov je npr. nemška avtomobilska industrija. Pomislimo kakšne so lahko samo posledice eventualne uvedbe tarif ZDA na uvoz avtomobilov evropskih proizvajalcev. Slovensko gospodarstvo lahko utrpi izjemen udarec! Naučimo se torej redno spremljati in ustrezno naslavljati tveganja. Predvsem pa poiskati opcije za primerno razpršeno poslovanje.

– Koristi davčnih olajšav, ki to velikokrat niso

V zadnjih letih je moč opaziti porast neto investicij. Pogosto slišimo, da se investira tudi z namenom, da se »pač« izkoristi davčno olajšavo. Potrebno se je zavedati, da so investicije za gospodarstvo lahko tudi precejšnje breme. Spodbujanje kapitalsko intenzivnih panog otežuje sposobnost hitrega prestrukturiranja gospodarstva, preveliko poseganje države v posamezne sektorje pa lahko vpliva na izrojen razvoj posameznega sektorja in kliče po večjih prihodnjih gospodarskih šokih. Investicije prav tako usmerjajo tudi nadaljnje pozicioniranje resursov, neoptimalno ravnanje pa ima pogosto efekt multiplikatorja. Spodbujati bi morali investicije glede na sposobnost ustvarjanja vrednosti. Slovence namreč povezuje en sam cilj – dvigniti blaginjo naše države.

– Prednostna obravnava pametnih investicij

Ste se kdaj vprašali koliko vrednosti z investiranim kapitalom ustvarijo izbrana globalna podjetja? To niso nujno Apple, Amazon, Google in podobni. Obstajajo tudi številna manjša, manj znana podjetja. Ni realno pričakovati, da bodo slovenska podjetja čez noč sposobna ustvarjati primerljivo vrednost, s časoma pa zagotovo lahko. Kaj torej storiti danes? Zakaj se ne bi aktivneje zavzeli in ciljno privabljali izbrana podjetja. Naj odprejo manjšo podružnico v Sloveniji. Postavimo ta tuja, inovativna, drzna, aktivna podjetja ob bok našim in Slovencem omogočimo, da se učijo od njih.

– Generiranje strateških konkurenčnih prednosti

Slovenija ni bogata z naravnimi viri. Naše največje bogastvo so ljudje. Atribut Slovenije je lahko edino intelektualni kapital – ideje in kreativnost v povezavi z zaščito intelektualne lastnine. Ključ pri vsem tem je večja integriranost z univerzami, tehnološki grozdi in povezovanje ter odprtost za strateške tuje investicije, ki prinašajo nova znanja. Virom intelektualnega kapitala moramo na stežaj odpreti vrata in omogočiti začetek resnejšega razvoja ključnih konkurenčnih prednosti.

– Vzpostavitev bolj stimulativnega sistema, ki v ospredje postavlja gospodarstvo

Potrebno je razumeti, da tako kot podjetja tudi države tekmujejo med sabo. Cilj države mora biti, da privablja in spodbuja podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Bodisi z davki in davčno politiko, politiko sofinanciranja investicij, administrativnimi poenostavitvami, bilateralnimi dogovori ipd. Dejstvo je, da mora biti zaznana vrednost bodočih investitorjev višja od cene vstopa na trg.

Slovenija potrebuje zgoraj navedene ukrepe, pa tudi številne druge. Radikalno je potrebno spodbuditi prodornejše razmišljanje, diferenciacijo, nišno usmerjenost itd. V slovenskih glavah moramo najti tiste prave bisere in jih razviti. Ustvarjanje vrednosti naših podjetij ne sme korakati stopničko po stopničko. Narediti je potrebno velik skok, v glavah in v finančnih izkazih!

Izvorni članek: P. Šinkovec (2018). 10 najvecjih priloznosti slovenskih podjetij, Svet kapitala (priloga Dela)