VODILNE MULTINACIONALKE S PRIDOM IZKORIŠČAJO NAPREDNA ZNANJA STRATEŠKIH POSLOVNIH FINANC (VKLJ. Z EVA), Z OPTIMALNIM POSLOVANJEM PA TIHO TLAKUJEJO POT DO PREPOZNANIH MILIJONSKIH POTENCIALOV.

V današnjem času smo priča hudi bitki med akterji na globalnem trgu. Svet se hitro spreminja. Zahteva agilna in samoučeča se podjetja, ploske organizacijske strukture, inovativnost v celotni dobavni verigi in širše, vpeljavo digitalnega sistema v vse procese ter številne druge karakteristike brez katerih danes ne gre. Poslovanje je v globalizaciji postalo kompleksno v svoji preprostosti, kot eno ključnih vprašanj pa se postavlja tudi vprašanje o ustreznem upravljanju podjetij.

Upravljanje podjetij na osnovi vrednosti (angl. value-based management) je v dobrih dveh desetletjih postalo religija vodilnih korporacijah po svetu. Gre za teorijo strateških poslovnih financ, ki stremi k maksimizaciji vrednosti za lastnike. Vrednost je namreč edini indikator poslovanja, ki odraža prav vse informacije zares celovito in v pravi luči, posredno pa tako naslavlja vse procese in vse deležnike.

»Edini relevanten KPI za lastnike je vrednost podjetja.«

Upravljanje na osnovi vrednosti – kdo / kako uspešno?

Kot primer dobre prakse rad navedem kemični koncern Sika Group, s sedežem v Švici. Gre za multinacionalko, ki je z 200 tovarnami prisotna v 101 državi sveta. Ustvari cca 6,25 mlr CHF neto prodaje, lastnikom pa že vrsto let prinaša donos na investiran kapital v višini 25-30%. Ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega je 115.000+ CHF. Pod krovno znamko Sika pa se aktivno trži 850+ produktnih znamk. Družba vztrajno raste, organsko in anorgansko. Samo v letu 2017 je izvedla 7 prevzemov in registrirala 74 patentov. In zakaj so tako uspešni? V veliki meri prav zaradi strateške odločitve, da v vse procese odločanja uvedejo presojo po EVA modelu (beri: Economic Value Added Model).

Poglejmo na poslovanje te multinacionalke iz druge perspektive. Sika Group je pravzaprav skupek projektov. Vsak projekt ima svoje donose in svoja tveganja. Glede na omejeno število resursov se na vseh nivojih odloča racionalno, k poslovnim odločitvam pa pristopa premišljeno. Nič ni narobe s projekti z relativno skromno donosnostjo, če se pri njih relativno malo tvega. Prav tako ni nič narobe z visokimi tveganji, če se lahko upravičeno pričakuje visoke donose. Skratka, poslovanje se razume v kontekstu ustvarjanja vrednosti. Ko enkrat stvari vidimo na tak način, potem je odločanje smešno enostavno. Ustrezne so torej vse tiste odločitve, ki ustvarjajo presežno vrednost ob upoštevanju povezanih tveganj.

Odločanje po EVA modelu v praksi

Primer analize prevzema v Turčiji z EVA (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):

Komentar na zaključke analize EVA modela: Prevzem družbe v Turčiji generira znatno dodano vrednost (na grafu: 195 mio CHF). Management se odloči za izvedbo prevzema, saj poteza plemeniti vrednost.

Primer analize vpeljave nove linije izdelkov z EVA (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):

Komentar na zaključke analize EVA modela: Linija izdelkov za prodajo na izbranem razvitem trgu ni primerna, saj zaradi relativno nizke profitabilnosti taka odločitev uničuje vrednost (na grafu: -5 mio CHF). Management se odloči poiskati alternativne priložnosti.

Kot razvidno iz grafov, je razumevanje upravljanja na osnovi vrednosti relativno enostavno. Še več, gre za poenoten sistem odločanja, ki znotraj celotne organizacije zelo natančno in jasno začrta tudi prioritete. Večjo presežno vrednost kot posamezen projekt ustvari, pomembnejši je. V prvi vrsti se s takim načinom upravljanja zares poskrbi, da se v podjetju delajo prave stvari, šele nato pa se osredotoča na učinkovitost same izvedbe. S takim pristopom se uravnovesijo tudi kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne izbire; na široko se odpre vrata dobrim investicijam; izboljša se alociranje resursov; poveča se transparentnost delovanja, itd.

Za upravljanje podjetij na osnovi vrednosti se vse pogosteje uporablja tudi izraz pametno upravljanje. Pristop namreč nudi vzvod za uporabo znanj kapitalskih trgov v kombinaciji s poglobljenimi analizami poslovanja, industrije in tržnih priložnosti. Doprinos uporabe le-tega je torej zares velik, vsaka optimalna poslovna odločitev pa okrepi relativno moč podjetja. Na dolgi rok uporaba takega pristopa pomeni, da ste zakorakali na pot gotovega uspeha. Tako kot to že nekaj časa zelo uspešno počno nekatere vodilne multinacionalke.

Izvorni članek: P. Šinkovec (2018). Kako poslovati, da zares ustvarite več zase. Svet kapitala (priloga Dela).

The post Kako poslovati, da zares ustvarite več zase? EVA model v praksi. appeared first on Consilue.

EBITDA je dobro poznana finančna matrika. Gre za relativno dober približek denarnemu toku iz poslovanja. Pogosto jo uporabljajo managerji, bankirji, ocenjevalci vrednosti, analisti in številni drugi.

Izračun matrike je bolj kot računovodskemu poročanju namenjen poslovodnemu računovostvu in zato največkrat ni podrobneje opredeljen. Veliko vlogo igra narava posameznih računovodskih postavk in sporočilnost.

EBITDA nam pove koliko dobička pred obrestmi, davki, amortizacijo izbrano podjetje ustvari z investiranim kapitalom. Negativna EBITDA za podjetje predstavlja alarm, saj sporoča, da se podjetje pri svojem poslovanju srečuje s pomembnimi fundamentalnimi problemi.

Običajno ljudje iz stroke uporabljajo normalizirano EBITDA. Normalizacija EBITDA vsebuje prilagoditve managementa, pro-forma prilagoditve in druge prilagoditve. S takimi prilagoditvami se naslovi dogodke enkratne narave in druge dogodke, ki po naravi ne sodijo v kontekst normalnega poslovanja in lahko popačijo “pravo sliko”.

Pomembno je še enkrat poudariti, da je omenjena matrika zgolj približek denarnega toka iz poslovanja. Bilo bi jo napačno enačiti z denarnim tokom iz poslovanja, ker slednja namreč ne upošteva denarni tok potreben za financiranje obratnega kapitala.

Kot finančna matrika dominira v finančnem svetu. Je relativno zelo enostavna in hitra za uporabo, daje pa že relativno zanesljive rezultate. Še posebej pogosto se uporablja predvsem v povezavi s pojmi kot so finančni dolg, vrednost podjetja, indikatorji poslovanja:

– Finančni vzvod: Finančni dolg/EBITDA

Ta matrika kaže razmerje med finančnim dolgom in sposobnostjo podjetja, da generira denarni tok iz poslovanja pred amortizacijo. Splošno rečeno v večini primerov vzvod >3- 4 za poslovne banke ni več sprejemljiv.

– Pokritje obresti: EBITDA / Finančne obresti

Ta matrika prikazuje sposobnost podjetja, da pokriva finančne obresti z denarnim tokom iz poslovanja pred amortizacijo. Vrednost <1 ni vzdržna.

– Mnogokratnik vrednosti: Vrednost podjetja/EBITDA

Ta matrika prikazuje percepcijo trga glede vrednosti podjetja glede na njegovo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz poslovanja pred amortizacijo.

– Kazalnik poslovanja: EBITDA / Celotni prihodki (EBITDA marža)

Ta matrika omogoča relativno primerjavo z drugimi podjetji in v kombinaciji z drugimi matrikami sporoča uspešnost oz. učinkovitost poslovanja.

EBITDA ima tudi svoje izpeljanke in sicer EBITDAR in EBITDARM in sicer za primere kjer je vpliv najemnin, prestrukturiranj, kompenzacij uprave in drugo lahko znaten. Slednje predvsem velja v trgovini, zdravstvu, nepremičninskih družbah itd.

Danes se vse več strokovnjakov zaveda tudi s to matriko povezanih pomankljivosti. Številni so za ta namen preklopili na uporabo naprednejših modelov, ki bolj celostno obravnavajo poslovanje podjetja. Poznamo jih pod kraticami EVA, RI, CFROI, DCF itd. Čeprav omenjeni finančni modeli bistveno naprednejše in bolj poglobljeno naslavljajo poslovanje podjetja, pa so bistveno bolj kompleksni za obravnavo. Zahtevajo pa tudi uporabo številnih subjektivnih predpostavk.

Vas zanima kako izboljšati poslovanje vašega podjetja? Dovolite nam, da vas usmerimo.

The post EBITDA in EBITDA marža – vse kar morate vedeti! appeared first on Consilue.