Trg torej dokazuje, da so si managerski prevzemi podjetij kot oblika odkupa vsekakor izborili svoje mesto. Tudi zahvaljujoč unikatnim prednostim, ki jih managerski prevzemi podjetij nudijo ključnim akterjem. Spodaj nekaj izbranih …

* Finančni investitorji kot partnerji v številnih primerih finančno podpirajo management oz. izvedbo transakcije. 

Managerski prevzem podjetja pa nikakor NI primerna izbira za vse. Tovrsten prevzem mora namreč podpreti tudi ustrezno ustvarjena vrednost. Slednje se s finančnim modeliranjem seveda tudi preverja.

Managerski prevzemi podjetij se med seboj precej razlikujejo in krivično bi bilo metati vse v isti koš. Ključno je zato razumeti vsebino posameznega managerskega prevzema in šele nato soditi, za kaj se pravzaprav gre. Pri tem je dobro v obzir vzeti vsaj naslednje:

• Kako se managerski prevzem podjetja financira? Kakšno je razmerje lastnih sredstev vs. sredstev drugih? O kakšnem zavarovanju/poroštvu govorimo?
• Kakšne kompetence ima management? Kakšna so s transakcijo povezana tveganja? Kakšen je finančni vzvod? Kdo vse podpira transakcijo in zakaj/kako?
• Kakšen učinek na druge deležnike se predvideva (odplačilo na račun izčrpavanja družbe vs. odplačilo na račun ustvarjanja vrednosti družbe)?
• S kakšno strokovnostjo se pristopa k izvedbi managerskega prevzema (poglobljenost dokumentacije in analiz)?

Prav je, da managerski prevzem podjetja v največji možni meri izkoristi tudi svoje unikatne prednosti. Te namreč nikakor niso zanemarljive …

* “Možnosti podpore nadaljne rasti in razvoja” ter “Kapitalsko močan in aktiven lastnik” sta prednosti, ki odražata vključenost finančnih investitorjev.

Tako kot vsaka stvar, pa imajo tudi managerski prevzemi svoje slabosti. Iz pretekle prakse se kaže, da pomembnejšo vlogo pri managerskih prevzemih pogosto odigra tudi pohlep. Velja izpostaviti predvsem točke, na katerih pade večina slabše zasnovanih primerov:

• Finančni vzvod in z njim povezana tveganja
  Managerski prevzemi v svoji naravi v številnih primerih vključujejo prvine prevzemov z vzvodom. Managerji pa v želji po “več” pogosto stremijo k uporabi prekomernega finančnega vzvoda, s čimer porastejo tudi tveganja uspešne izvedbe managerskega prevzema podjetja.
• Fokus na prevzemu, ne na tekočem poslovanju
  Preučevanje priložnosti izvedbe managerskega prevzema lahko preusmeri razmišljanje in osredotočenje managementa. Na račun tega lahko tekoče poslovanje podjetja tudi resneje trpi.
• Nedovoljeno ravnanje managementa
  V primeru managerski prevzemov gre za zares tanko mejo med korektnostjo in zlorabo položaja. Management je razvpet med stanjem in interesi pred, med in po transakciji. Pogosto obstaja nevarnost konflikta interesa, uporabe notranjih informacij itd.

Struktura managerskega prevzema podjetja zavisi od specifik primera, pomembneje pa jo zaznamujeta prav regulativa in financiranje. V Sloveniji je v preteklosti kot posledica neuspelih managerskih prevzemov sicer prišlo do vidnejših sprememb v zakonodaji.

Managerski prevzem podjetja kot oblika odkupa vsekakor ima preverjen potencial in je lahko vaša prava odločitev! Preteklost pa več kot očitno dokazuje tudi to, da tovrstne transakcije niso za vsakogar in da z njimi povezanih tveganj ne gre podcenjevati. Dovolite, da skupaj z vami presodimo, ali je tovrsten način odkupa za vas primerna poteza in kako ga lahko obrnete sebi v prid. Kontaktirajte nas TUKAJ. Spoznajte proces managerskega prevzema podjetja. Pridobite vpogled v ključne gradnike uspešnega vzorčnega primera managerskega prevzema podjetja.

The post Managerski prevzem podjetja – unikat med odkupi appeared first on Consilue.

Če ste na katerega od zgornjih dveh vprašanj odgovorili z DA, potem morate vedeti več o iskalnih skladih …

Kaj je “iskalni Sklad” in kako deluje?

Iskalni sklad je investicijsko sredstvo, ki omogoči enemu ali več uspešnim podjetnikom zbrati denar investitorjev ter financirati iskanje in prevzem izbranega podjetja, v katerem se prevzame vodstvena vloga. Tovrstne aktivnosti na trgu niso nova stvar, postajajo pa v zadnjih letih vse pogostejše. Prijel se jih je celo naziv “prevzemno podjetništvo”.

Iskalni skladi običajno združujejo večje število strank. Iskalci (običajno 1-2 osebi) so po večini mladi, drzno misleči in inteligentni ljudje z relevantnimi izkušnjami. Taki z voljo in znanjem, ki premika gore. Preostali investitorji (običajno 4-20 oseb) pa so pogosto premožnejši posamezniki in družine ali pa različni finančni skladi, ki v svoji investicijski strategiji predvidevajo tovrstne naložbe. 

Ključna značilnost iskalnega sklada je, da so na številne pomankljivosti poslovanja podjetja (npr. odvisnost od ključnih kadrov, nestandardizirani procesi, nejasna organizacijska struktura, slabo razvite unikatne prodajne prednosti, sezonskost poslovanja) pripravljeni pogledati iz perspektive potencialnih izboljšav, ki jih nameravajo izvesti po prevzemu aktivnega upravljanja prevzemne tarče. Podjetja z zgornjimi pomankljivostmi so namreč pogosto manj zaželena pri številnih drugih potencialnih investitorjih, njihova prodaja pa lahko predstavlja resen izziv.

Iskalni sklad in izbrani koraki:

Iskalni sklad običajno deli svoje delovanje v dve fazi:

• Faza priprave običajno traja 1-2 leti in se nanaša na pripravo strategije iskalnega sklada, preliminarno zbiranje virov financiranja, iskanje izbrane prevzemne tarče, preglede prevzemnih tarč in izvedbo pogajanj z obstoječimi lastniki, zbiranje virov financiranja za prevzem, sklenitev transakcije
• Faza upravljanja podjetja običajno traja 3-7 let in se nanaša na vodenje in realizacijo zastavljene ustvarjene vrednosti. Iskalec prevzame aktivno upravljanje prevzetega podjetja, soinvestitorji pa ga pri njegovem delovanju podpirajo in usmerjajo.

Idejo iskalnega sklada je v zadnjih letih začelo intenzivneje podpirati tudi zunanje okolje. Razvite države vse bolj razumejo, kako resen in pereč problem predstavlja vrzel pri prenosu izbranih lastništev v podjetjih, predvsem v segmentu SMP, in s tem povezana neučinkovitost. V okviru nekaterih vodilnih univerz (npr. Harvard, Stanford, Oxford, INSEAD) se tako že izvajajo tudi programi, ki v okviru MBA študija preliminarno pripravljajo najboljše kadre, da se soočijo s tovrstnimi izzivi. Na trg prihajajo tudi iskalnim skladom namenjeni specializirani finančni produkti – npr. SBA posojilo v ZDA. Vse več je tudi dogodkov, mreženja med ljudmi v tej skupnosti, deljenja zgodb o uspehu, itd.

Kako iskalni sklad ustvarja vrednost?

Prevzeto podjetje je neke vrste platforma za doseganje zastavljenega donosa. Kot je moč razbrati že iz naziva – “iskalni sklad” – se vse vrti okrog iskanja prevzemne tarče in kasnejše vodstvene vloge iskalca. Ustvarjanje vrednosti se torej osredotoča preliminarno na maksimiziranje denarnega toka in minimiziranje tveganj.

Primer poenostavljenega izračuna vrednosti podjetja ob vstopu in izstopu:

• Vstop: 5x EV/EBITDA mnogokratnik x 1.000.000 EUR EBITDA = 5.000.000 EV
• Izstop: 7x EV/EBITDA mnogokratnik x 2.000.000 EUR EBITDA = 14.000.000 EV

Za ustvarjanje vrednosti med vstopom in izstopom pravzaprav ne potrebujete poznati kompliciranih metod vrednotenja podjetij. Številne aktivnosti, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti smo namreč izpostavili v članku – Vrednotenje podjetja in kako do višje vrednosti.

motivACIJA in izzivi iskalnega sklada

Glavna motivacija za participacijo v iskalnem skladu je doseganje nadpovprečno visokih donosov. Sodeč po študiji univerze Harvard se ti v povprečju gibljejo nekje okrog 35% letno. Problem principal-agent je redek, saj se interese iskalca zelo dobro uskladi z interesi investitorjev. Iskalcu poleg relativno visoke plače pripada tudi nagrada v obliki kapitala (do 30% lastniškega deleža prevzetega podjetja). Ta ga ustrezno motivira za vodenje podjetja iz dneva v dan.

Izzivov, s katerimi se srečujejo iskalni skladi, je sicer precej. Iskalni sklad združuje večje število strank, njihova pričakovanja in interesi pa so si lahko zelo različni. Med pomembnejšimi vprašanji, ki med drugim zaznamujejo uspeh iskalnega sklada so npr. kakšen je pravi profil iskalca in kako nasloviti njegove pomankljivosti, katere soinvestitorje povabiti k sodelovanju, kako komunicirati poslovno priložnost, katera je ključna dokumentacija in kako jo strukturirati, kako poiskati prave prevzemne priložnosti, kako oblikovati finančno strukturo in na podlagi katerih predpostavk testirati scenarije razvoja poslovanja, itd.

Potrebno je razumeti, da so donosi visoki v povprečju. V preteklost pai je bilo tudi nekaj zgodb, ki se niso odvile skladno s pričakovanji. Statistika univerze Stanford s tega področja govori o:

• cca 30% iskalnih skladov, ki so iskali dlje od dveh let;
• cca 20% iskalnih skladov, ki so končali brez prevzema;
• cca 8% iskalnih skladov, ki so realizirali negativen donos.

V praksi se je v neuspelih primerih pokazalo predvsem eno – neustrezno določena finančna struktura. Običajno je ta oblikovana po vzoru spodnje sheme. Ključno je, da je seveda primerno uravnotežena. Večji kot je finančni vzvod, višji donos se lahko pričakuje. Višje pa je hkrati tudi tveganje. Poglobljeno razumevanje je sicer moč pridobiti s pripravo scenarijev poslovanja ob različnih predpostavkah.

Iskalni sklad je lahko v številnih primerih prava poslovna priložnost. To nenazadnje dokazuje tudi eksponentna rast števila sklenjenih transakcij.  

Vas zanima več? Iskalcem in investitorjem nudimo poglobljeno in celovito podporo. Kontaktirajte nas in preverite možnosti našega sodelovanja!

The post “Iskalni sklad” kot vse atraktivnejša izbira podjetnikov in investitorjev appeared first on Consilue.