S projektnim financiranjem se srečamo v kontekstu različnih potreb in sicer, ko gre za razvoj nepremičninskih projektov, večjih infrastrukturnih in industrijskih projektov, itd. Sorodne značilnosti pa imajo sicer tudi projekti odkupa podjetij (MBO/MBI/LBO), financiranje rasti zagonskih podjetij, itd.

Za namen projektnega financiranja se ustanovi namenska družba, v okviru katere oz. s katero se urejajo razmerja z deležniki. Premoženje namenske družbe je povezano s projektom, možnosti koriščenja zavarovanj s sredstvi, pravicami in interesi pa so največkrat omejene.

Za boljše razumevanje projektnega financiranja si najprej poglejmo, kako običajno poteka razvoj projekta (skica je indikativna in odraža razvoj izbranega večjega industrijskega projekta) …

Ključen mejnik projekta je zaključek izgradnje. S tem se namreč pogojuje generiranje prilivov iz poslovanja in omogoči zniževanje zadolženosti. Alternativa temu je sicer (predčasna) odprodaja projekta. V prvih dveh fazah se tako srečujemo (pretežno) z odlivi iz poslovanja in prilivi iz financiranja, ujemanje le-teh pa je ključno za nemoten razvoj projekta. V tem kontekstu se zato zares zahteva premislek glede ustrezne izbire virov financiranja, ciljnih ročnosti, odplačevanja, stroškov, fleksibilnosti, zavez itd. Pri tem imejte v mislih, da nasvet, ki ga dobite od so-investitorja ali kreditodajalca, ni nujno tudi vaša optimalna izbira.

Iz grafa je lepo razviden tudi razvoj tveganj (oranžna prekinjena linija). Ta so v prvih dveh fazah relativno visoka, kar signalizira tudi kritičnost prvih dveh faz za uspeh projekta. Slovenija ima v primerjavi s CEE regijo relativno visok delež slabih posojil v segmentu projektnega financiranja, kar nakazuje na pomankljivosti projektnega financiranja številnih naših projektov.

Kot finančni svetovalci vam v kontekstu planiranja in priprave na projekt lahko ponudimo indikativno presojo rentabilnosti projekta, pripravo poglobljenega poslovnega načrta in simulacije odstopanj, razvoj finančnih modelov za vaše lastno izračunavanje, izdelavo elaborata ekonomske upravičenosti projekta, iskanje strateških partnerjev, neodvisni pregled izvedbe projekta in druge finančno-poslovne storitve. Z našo podporo lahko naredite gotove prve korake v smeri vašega projekta!

Uspešno projektno financiranje je osnova za uspešno izveden projekt. Seveda pa ni dovolj le to, da sredstva zberemo. Ključnega pomena je, da zares ustrezno predvidimo potrebe po financiranju, poiščemo prave vire, predvidimo vpliv verjetnejših tveganj itd.

V kontekstu projektnega financiranja se pomemben poudarek namenja finančni strukturi. Ta sporoča razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom. Odločitev glede uporabe finančne strukture zavisi od specifik projekta in povezanih tveganj, preferenc investitorja in nenazadnje tudi od podpore ekosistema. V praksi se npr. nepremičninski projekti največkrat financirajo s 60%-70% dolga, odkupi pa z 40%-50% dolga. Možne so seveda tudi strukture, ki predvidevajo do 90% dolga, kar pa seveda zahteva posebno mero previdnosti.

Z velikostjo poslovne priložnosti največkrat raste tudi število akterjev projektnega financiranja in kompleksnost finančnih struktur. Vse pogosteje se sreča tudi uporabo mezzanine kapitala, ki predstavlja neke vrste hibrid med dolgom in lastniškim kapitalom. Prav mezzanine kapital je tisti, ki lahko zelo uspešno zapolni vrzel v kapitalski strukturi in je kot tak nepogrešljiv vir financiranja številnih projektov.

Zakaj vodilni igralci uporabljajo dolg, si lahko ogledate spodaj …

Bolj kot se dolg po svoji naravi približuje kapitalu, bolj je tvegan in višji je njegov strošek. Narava dolga se presoja s pomočjo različnih kazalcev in razmerij, odvisno od faze projekta oz. vrste vira financiranja. Pomembnejši kazalci in razmerja, ki se uporabljajo za presojanje, so npr. neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa, kazalec neto finančni dolg / vrednost, kazalec neto finančni dolg / stroški, razmerje neto finančni dolg / EBITDA, koeficient servisiranja dolga itd.

Zmotno je misliti, da je prav strošek obresti edini relevanten kriterij pri izbiri dolžniških virov financiranja. V razvitem svetu so vse bolj priljubljene oblike, pri katerih so zahteve po pogodbenih zavezah skromnejše. Trg torej dokazuje, da je večja fleksibilnost v poslovanju namenske družbe zaželjena, četudi na račun nekoliko višjih stroškov.

Zbiranje virov financiranja je lahko bodisi javno bodisi zasebno, odvisno od preferenc in narave projekta. Najpogosteje sicer pade odločitev, da se financiranje manjših in srednje velikih projektov dogovorja zasebno s sogovorniki kot so npr. komercialne banke, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala, skladi tveganega kapitala, družinske pisarne in bogatejši posamezniki.

V primerih, ko je namen projekta ustvariti tudi neekonomske koristi, se možnosti pridobivanja projektnega financiranja največkrat razširijo še z javnimi sredstvi in spodbudami. To se odrazi v nižjem tehtanem strošku kapitala, kar projektu omogoči, da enostavneje postane rentabilen.

Kot finančni svetovalci vam v kontekstu planiranja in priprave na projekt lahko ponudimo podporo pri zbiranju virov financiranja, kar vključuje razumevanje potreb in opredelitev ciljnih virov financiranja, pripravo dokumentacije, komuniciranje s financerji, sodelovanje pri pogajanjih, usmeritve pri pripravi pogodb itd. Imamo široko mrežo kontaktov in poglobljene odnose z domačimi in tujimi investitorji ter financerji.

Ne prepustite stvari naključju. Ne dovolite, da pride do neustreznega razumevanja vaše poslovne ideje, do neustreznih presoj rentabilnosti, do neustreznega planiranja vaših potreb, do neustrezne ocene tveganj itd. Kontaktirajte nas. Lotimo se vašega projekta skupaj!

The post Projektno financiranje – pridobivanje sredstev za vaš projekt appeared first on Consilue.

Trg torej dokazuje, da so si managerski prevzemi podjetij kot oblika odkupa vsekakor izborili svoje mesto. Tudi zahvaljujoč unikatnim prednostim, ki jih managerski prevzemi podjetij nudijo ključnim akterjem. Spodaj nekaj izbranih …

* Finančni investitorji kot partnerji v številnih primerih finančno podpirajo management oz. izvedbo transakcije. 

Managerski prevzem podjetja pa nikakor NI primerna izbira za vse. Tovrsten prevzem mora namreč podpreti tudi ustrezno ustvarjena vrednost. Slednje se s finančnim modeliranjem seveda tudi preverja.

Managerski prevzemi podjetij se med seboj precej razlikujejo in krivično bi bilo metati vse v isti koš. Ključno je zato razumeti vsebino posameznega managerskega prevzema in šele nato soditi, za kaj se pravzaprav gre. Pri tem je dobro v obzir vzeti vsaj naslednje:

• Kako se managerski prevzem podjetja financira? Kakšno je razmerje lastnih sredstev vs. sredstev drugih? O kakšnem zavarovanju/poroštvu govorimo?
• Kakšne kompetence ima management? Kakšna so s transakcijo povezana tveganja? Kakšen je finančni vzvod? Kdo vse podpira transakcijo in zakaj/kako?
• Kakšen učinek na druge deležnike se predvideva (odplačilo na račun izčrpavanja družbe vs. odplačilo na račun ustvarjanja vrednosti družbe)?
• S kakšno strokovnostjo se pristopa k izvedbi managerskega prevzema (poglobljenost dokumentacije in analiz)?

Prav je, da managerski prevzem podjetja v največji možni meri izkoristi tudi svoje unikatne prednosti. Te namreč nikakor niso zanemarljive …

* “Možnosti podpore nadaljne rasti in razvoja” ter “Kapitalsko močan in aktiven lastnik” sta prednosti, ki odražata vključenost finančnih investitorjev.

Tako kot vsaka stvar, pa imajo tudi managerski prevzemi svoje slabosti. Iz pretekle prakse se kaže, da pomembnejšo vlogo pri managerskih prevzemih pogosto odigra tudi pohlep. Velja izpostaviti predvsem točke, na katerih pade večina slabše zasnovanih primerov:

• Finančni vzvod in z njim povezana tveganja
  Managerski prevzemi v svoji naravi v številnih primerih vključujejo prvine prevzemov z vzvodom. Managerji pa v želji po “več” pogosto stremijo k uporabi prekomernega finančnega vzvoda, s čimer porastejo tudi tveganja uspešne izvedbe managerskega prevzema podjetja.
• Fokus na prevzemu, ne na tekočem poslovanju
  Preučevanje priložnosti izvedbe managerskega prevzema lahko preusmeri razmišljanje in osredotočenje managementa. Na račun tega lahko tekoče poslovanje podjetja tudi resneje trpi.
• Nedovoljeno ravnanje managementa
  V primeru managerski prevzemov gre za zares tanko mejo med korektnostjo in zlorabo položaja. Management je razvpet med stanjem in interesi pred, med in po transakciji. Pogosto obstaja nevarnost konflikta interesa, uporabe notranjih informacij itd.

Struktura managerskega prevzema podjetja zavisi od specifik primera, pomembneje pa jo zaznamujeta prav regulativa in financiranje. V Sloveniji je v preteklosti kot posledica neuspelih managerskih prevzemov sicer prišlo do vidnejših sprememb v zakonodaji.

Managerski prevzem podjetja kot oblika odkupa vsekakor ima preverjen potencial in je lahko vaša prava odločitev! Preteklost pa več kot očitno dokazuje tudi to, da tovrstne transakcije niso za vsakogar in da z njimi povezanih tveganj ne gre podcenjevati. Dovolite, da skupaj z vami presodimo, ali je tovrsten način odkupa za vas primerna poteza in kako ga lahko obrnete sebi v prid. Kontaktirajte nas TUKAJ. Spoznajte proces managerskega prevzema podjetja. Pridobite vpogled v ključne gradnike uspešnega vzorčnega primera managerskega prevzema podjetja.

The post Managerski prevzem podjetja – unikat med odkupi appeared first on Consilue.

Če ste na katerega od zgornjih dveh vprašanj odgovorili z DA, potem morate vedeti več o iskalnih skladih …

Kaj je “iskalni Sklad” in kako deluje?

Iskalni sklad je investicijsko sredstvo, ki omogoči enemu ali več uspešnim podjetnikom zbrati denar investitorjev ter financirati iskanje in prevzem izbranega podjetja, v katerem se prevzame vodstvena vloga. Tovrstne aktivnosti na trgu niso nova stvar, postajajo pa v zadnjih letih vse pogostejše. Prijel se jih je celo naziv “prevzemno podjetništvo”.

Iskalni skladi običajno združujejo večje število strank. Iskalci (običajno 1-2 osebi) so po večini mladi, drzno misleči in inteligentni ljudje z relevantnimi izkušnjami. Taki z voljo in znanjem, ki premika gore. Preostali investitorji (običajno 4-20 oseb) pa so pogosto premožnejši posamezniki in družine ali pa različni finančni skladi, ki v svoji investicijski strategiji predvidevajo tovrstne naložbe. 

Ključna značilnost iskalnega sklada je, da so na številne pomankljivosti poslovanja podjetja (npr. odvisnost od ključnih kadrov, nestandardizirani procesi, nejasna organizacijska struktura, slabo razvite unikatne prodajne prednosti, sezonskost poslovanja) pripravljeni pogledati iz perspektive potencialnih izboljšav, ki jih nameravajo izvesti po prevzemu aktivnega upravljanja prevzemne tarče. Podjetja z zgornjimi pomankljivostmi so namreč pogosto manj zaželena pri številnih drugih potencialnih investitorjih, njihova prodaja pa lahko predstavlja resen izziv.

Iskalni sklad in izbrani koraki:

Iskalni sklad običajno deli svoje delovanje v dve fazi:

• Faza priprave običajno traja 1-2 leti in se nanaša na pripravo strategije iskalnega sklada, preliminarno zbiranje virov financiranja, iskanje izbrane prevzemne tarče, preglede prevzemnih tarč in izvedbo pogajanj z obstoječimi lastniki, zbiranje virov financiranja za prevzem, sklenitev transakcije
• Faza upravljanja podjetja običajno traja 3-7 let in se nanaša na vodenje in realizacijo zastavljene ustvarjene vrednosti. Iskalec prevzame aktivno upravljanje prevzetega podjetja, soinvestitorji pa ga pri njegovem delovanju podpirajo in usmerjajo.

Idejo iskalnega sklada je v zadnjih letih začelo intenzivneje podpirati tudi zunanje okolje. Razvite države vse bolj razumejo, kako resen in pereč problem predstavlja vrzel pri prenosu izbranih lastništev v podjetjih, predvsem v segmentu SMP, in s tem povezana neučinkovitost. V okviru nekaterih vodilnih univerz (npr. Harvard, Stanford, Oxford, INSEAD) se tako že izvajajo tudi programi, ki v okviru MBA študija preliminarno pripravljajo najboljše kadre, da se soočijo s tovrstnimi izzivi. Na trg prihajajo tudi iskalnim skladom namenjeni specializirani finančni produkti – npr. SBA posojilo v ZDA. Vse več je tudi dogodkov, mreženja med ljudmi v tej skupnosti, deljenja zgodb o uspehu, itd.

Kako iskalni sklad ustvarja vrednost?

Prevzeto podjetje je neke vrste platforma za doseganje zastavljenega donosa. Kot je moč razbrati že iz naziva – “iskalni sklad” – se vse vrti okrog iskanja prevzemne tarče in kasnejše vodstvene vloge iskalca. Ustvarjanje vrednosti se torej osredotoča preliminarno na maksimiziranje denarnega toka in minimiziranje tveganj.

Primer poenostavljenega izračuna vrednosti podjetja ob vstopu in izstopu:

• Vstop: 5x EV/EBITDA mnogokratnik x 1.000.000 EUR EBITDA = 5.000.000 EV
• Izstop: 7x EV/EBITDA mnogokratnik x 2.000.000 EUR EBITDA = 14.000.000 EV

Za ustvarjanje vrednosti med vstopom in izstopom pravzaprav ne potrebujete poznati kompliciranih metod vrednotenja podjetij. Številne aktivnosti, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti smo namreč izpostavili v članku – Vrednotenje podjetja in kako do višje vrednosti.

motivACIJA in izzivi iskalnega sklada

Glavna motivacija za participacijo v iskalnem skladu je doseganje nadpovprečno visokih donosov. Sodeč po študiji univerze Harvard se ti v povprečju gibljejo nekje okrog 35% letno. Problem principal-agent je redek, saj se interese iskalca zelo dobro uskladi z interesi investitorjev. Iskalcu poleg relativno visoke plače pripada tudi nagrada v obliki kapitala (do 30% lastniškega deleža prevzetega podjetja). Ta ga ustrezno motivira za vodenje podjetja iz dneva v dan.

Izzivov, s katerimi se srečujejo iskalni skladi, je sicer precej. Iskalni sklad združuje večje število strank, njihova pričakovanja in interesi pa so si lahko zelo različni. Med pomembnejšimi vprašanji, ki med drugim zaznamujejo uspeh iskalnega sklada so npr. kakšen je pravi profil iskalca in kako nasloviti njegove pomankljivosti, katere soinvestitorje povabiti k sodelovanju, kako komunicirati poslovno priložnost, katera je ključna dokumentacija in kako jo strukturirati, kako poiskati prave prevzemne priložnosti, kako oblikovati finančno strukturo in na podlagi katerih predpostavk testirati scenarije razvoja poslovanja, itd.

Potrebno je razumeti, da so donosi visoki v povprečju. V preteklost pai je bilo tudi nekaj zgodb, ki se niso odvile skladno s pričakovanji. Statistika univerze Stanford s tega področja govori o:

• cca 30% iskalnih skladov, ki so iskali dlje od dveh let;
• cca 20% iskalnih skladov, ki so končali brez prevzema;
• cca 8% iskalnih skladov, ki so realizirali negativen donos.

V praksi se je v neuspelih primerih pokazalo predvsem eno – neustrezno določena finančna struktura. Običajno je ta oblikovana po vzoru spodnje sheme. Ključno je, da je seveda primerno uravnotežena. Večji kot je finančni vzvod, višji donos se lahko pričakuje. Višje pa je hkrati tudi tveganje. Poglobljeno razumevanje je sicer moč pridobiti s pripravo scenarijev poslovanja ob različnih predpostavkah.

Iskalni sklad je lahko v številnih primerih prava poslovna priložnost. To nenazadnje dokazuje tudi eksponentna rast števila sklenjenih transakcij.  

Vas zanima več? Iskalcem in investitorjem nudimo poglobljeno in celovito podporo. Kontaktirajte nas in preverite možnosti našega sodelovanja!

The post “Iskalni sklad” kot vse atraktivnejša izbira podjetnikov in investitorjev appeared first on Consilue.