Izračun vrednosti podjetja oz. kapitala v podjetju je izziv, s katerim se (običajno ne prav pogosto) srečujejo številni uspešni podjetniki, investitorji, lastniki podjetij in drugi deležniki. Razumevanje generiranja vrednosti namreč v številnih primerih pomembno vpliva na poslovno odločanje in poslovni uspeh.

Kdorkoli se vrednotenja podjetij loti sam, hitro spozna, da je tematika v resnici precej kompleksna, poznavanje teorije pa je pomembno. Pristopi in metode se namreč pogosto razlikujejo, najustreznejša formula za izračun vrednosti podjetja pa v resnici ni ena, pač pa zavisi od številnih specifik predmeta vrednotenja.

Da bi tudi takim, ki so manj vešči vrednotenja podjetij, omogočili, da si lahko ustvarijo okvirno sliko o tem koliko je neko podjetje vredno oz. koliko je vreden nek lastniški delež v podjetju, smo pripravili aplikacijo, ki vam pomaga priti do želenih ugotovitev hitro, enostavno in brezplačno.

Do aplikacije lahko dostopate s klikom na –> LINK <—.

Uporaba aplikacije: Za koga in kako

Prednost uporabe aplikacije je, da od vas ne zahteva poznavanja teorije ocenjevanja podjetij, finančne matematike oz. orodja MS Excel.

Do ugotovitev z uporabo aplikacije se pride hitro in učinkovito. Aplikacija je zasnovana na interaktiven način. Uporabnika vodi skozi proces vnašanja potrebnih vhodnih podatkov in ga tekom procesa tudi usmerja. Vsebina se prilagaja kot odraz predhodno zaznanih specifik. Izračuni upoštevajo vaše videnje razvoja in stanja ključnih poslovno-finančno-računovodskih parametrov.

Aplikacija je zasnovana na način, da je (kar se le da) univerzalna; še posebej pa je primerna za vrednotenje rastočih ali zrelih finančno zdravih SMP podjetij v privatni lasti.

Aplikacija je primarno namenjena uporabnikom, ki imajo ustrezno poslovno-finančno-računovodsko poznavanje predmeta vrednotenja. Večinoma so to investitorji, lastniki, poslovodstvo, finančno-računovodsko osebje in drugi.

Pristop in metode: Kako se določi formula za izračun vrednosti podjetja

Aplikacija postopek vrednotenja podjetij za uporabnika precej poenostavi in pohitri. V splošnem pa postopek kot tak sledi praksi ocenjevanja vrednosti podjetij.

Aplikacija se opira na vrednotenje podjetij po dohodkovnem pristopu, vključuje pa tudi preverbo predpostavke neprekinjenega poslovanja. Ugotovitve metode diskontiranih denarnih tokov se tako preverjajo z ugotovitvami metode seštevanja, preden se naredi končni sklep.

Aplikacija se ne opira na tržni pristop (npr. metodo primerljivih transakcij, metodo primerljivih podjetij na borzi). Zares primerljivi podatki iz trga za segment SMP podjetij so namreč pogosto redki, potrebne dodatne prilagoditve pa predmet delikatnejših subjektivnih presoj.

Opozorilo: Formula za izračun vrednosti podjetja ni vse

Ugotovitve ocene vrednosti zavisijo od vhodnih podatkov. Zato je izjemnega pomena, da se vhodni podatki določajo na zanesljiv in ustrezen način. V kolikor niste prepričani v lastne presoje, oceno vrednosti prepustite specializiranemu strokovnjaku. Uporaba aplikacije je na lastno odgovornost.

Nasvet glede komuniciranja vrednosti: Bodite razumljivi

O vrednosti se običajno govori kot o fiksni številki ali pa kot o mnogokratniku izbranega finančnega parametra (v tem primeru se fiksno številko razčleni in navaja del formule izračuna vrednosti podjetja – npr. (EBITDA x) EBITDA mnogokratnik. Oba načina imata svoje prednosti in svoje slabosti. Prednost prvega je nedvoumnost, prednost drugega pa enostavnejša primerljivost ter naslavljanje morebitnih sprememb v času.

The post Več kot formula za izračun vrednosti podjetja appeared first on Consilue.

V kontekstu sodelovanja s strateškimi partnerji sicer poznamo Strateška povezovanja (angl. Strategic Alliances) in Skupna vlaganja (angl. Joint Ventures). Obe obliki izvajanja poslovne aktivnosti gradita na ideji “skupaj smo boljši, skupaj zmoremo več”. Ni pa seveda dovolj, da se partnerji med seboj zgolj najdejo in da želijo sodelovati. Za uspeh je pomembno, da se zares podpre izbiro le tistih sodelovanj, ki so v samem vrhu tako glede na ocenjen potencial ustvarjene vrednosti kot tudi percepcijo usklajenosti med deležniki.

Verjamete v to, da je ena plus ena včasih lahko tri ali več? Ali v okviru svojega poslovanja prakticirate oblikovanje sodelovanja s strateškimi partnerji?

Kako gledati na Strateško povezovanje in Skupna vlaganja?

V splošnem velja, da bolj kot je nek trg/industrija razvita, bolj integrirani pristopi se zahtevajo.

Strateško povezovanje in Skupna vlaganja iz vidika integracije in intenzivnosti skupne ekonomike pogosto postavljamo takoj za Prevzemi in združitvami (angl. M&A). Za razliko od teh pa se sicer znatneje razlikujejo predvsem v dimenzijah kot so npr. tveganje, vpletenost in kontrola. Kot odraz posebnosti, seveda sodelovanje s strateškimi partnerji ni vedno primerno, zahteva pa tudi zelo drugačno obravnavo.

Če za Prevzeme in združitve velja, da sklepanje posla zaznamuje predvsem transakcija kot taka, pa Strateško povezovanje in Skupna vlaganja dodajajo kot ključno komponento še sodelovanje oz. upravljanje skupnega podjetja / projekta.

Pristope kot take lahko sicer vidimo tudi v kontekstu:

• “Razvij” – povezujemo s Samostojnim nastopom / izgradnjo
• “Sposodi si” – povezujemo s Strateškim povezovanjem in Skupnimi vlaganji
• “Kupi” – povezujemo s Prevzemi in združitvami in Pridobitvijo na trgu.

Se vam zdi smiselno, da izbrane poslovne aktivnosti zaradi svojih unikatnih lastnosti raje naslavljate s Strateškim povezovanjem ali Skupnimi vlaganji?

Kakšni so največkrat motivi za sodelovanje s strateškimi partnerji?

V splošnem lahko rečemo, da se uspešno sodelovanje s strateškimi partnerji odraža v rasti poslovanja, izboljšanih donosih in nižjih tveganjih.

Motivov za sodelovanje je sicer precej in med seboj se lahko zares zelo razlikujejo. Med tiste pogostejše se uvrščajo npr. lažji dostop do zaželjenih oz. novih sredstev, tehnologij, kompetenc in znanj, enostavnejši vstop na nove trge, skupni dostop do novih distribucijskih ali dobavnih kanalov, zanesljivejše doseganje minimalnega obsega poslovanja, izboljšanje izkoriščenja investiranih sredstev oz. drugih resursov, zadovoljevanje političnih pričakovanj in zahtev, preseganje pravnih omejitev, povezovanje že zgrajenih atraktivnih portfeljev in trgov, financiranje večjih projektov, naslavljanje omejitev in tveganj povezanih z nepoznavanjem tujih trgov, z (ne)doseganjem točke preloma, z neoptimalno izpostavljenostjo izbrani naložbi, itd.

Ste morda pomislili v kakšnem kontekstu bi lahko bilo sodelovanje s strateškimi partnerji zanimivo za vas? Kateri motivi vas ženejo?

Kateri so pogostejši motivi v primeru javno-zasebnih partnerstev?

Zdi se, da sta pogostejša motiva za oblikovanje javno-zasebnih partnerstev že kar nekoliko stereotipna – večja učinkovitost in nižji strošek kapitala. Slednje potrjujejo tudi raziskave, ki izpostavljajo, da je zasebni sektor kot odraz kompetenc, učinkovitejšega projektnega upravljanja, nižjih stroškov administracije in krajšega časa izgradnje sposoben delovati v povprečju cca 15-30% bolj ekonomično, javni sektor pa je sposoben zagotoviti v povprečju 100-300 bazičnih točk nižji strošek kapitala.

Kdo je idealni partner in kako ga izbrati?

Idealni partner je tisti, ki ima resurse, sredstva in kompetence, ki so komplementarni vašim; med vami pa obstaja tudi dober “fit” v interesih, kulturi in razmišljanjih.

Strateške partnerje je potrebno iskati široko in sistematično, pri tem pa se vprašati tudi kako stojijo, kako poslujejo, kakšni so njihovi cilji, kako dojemajo partnerstvo, ali so zaupanja vredni, katere so njihove vrednote, kakšen je njihov ugled itd.

Prednost je dobro dati kandidatom, ki so finančno gledano zdravi in stabilni, imajo s sodelovanjem s strateškimi partnerji izkušnje. Ne škoduje pa niti, da se pridobi vpogled v to kakšno je poslovodstvo strateškega partnerja, kako uspešne in učinkovite so njihove izbrane funkcije strateškega partnerja, kako je strateški partner zapisan pri obstoječih in preteklih partnerjih itd.

Na kako dolgo strateško partnerstvo lahko računate?

Če so se še v 90-ih letih partnerstva obdržala 15+ let, se danes obdržijo 5+ let. Večja dinamika se pod črto odraža v vse večji ustvarjeni vrednosti. Rečemo lahko torej, da podjetja postajajo vse boljša pri snovanju in izvajanju sodelovanja s strateškimi partnerji. Težko pa je sicer posploševati. Vsako partnerstvo je namreč zgodba zase in razlike so lahko precejšnje. Znatnejša so seveda lahko tudi odstopanja glede na industrijo (npr. Nafta in plin – 15 let vs. Finančne storitve – 7 let), trge (Azija Pacifik – 13 let vs. Severna Amerika – 8 let) idr.

V kolikor ste vi tisti, ki namerava iz partnerstva čez čas izstopiti, je priporočljivo, da na strateško partnerstvo gledate v prvi vrsti kot na naložbo in ne kot nekaj do česar gojite posebno navezanost. Vaš fokus naj bo na tem, da v času sodelovanja s strateškim partnerjem zares maksimalno izkoristite sinergije in ustvarite kar največji donos. Z vašim izhodom iz naložbe oz. zaključkom sodelovanja s strateškim partnerjem pa naj se zgodba za vas konča.

Kako se sodelovanje med strateškimi partnerji običajno zaključi?

Večina sodelovanj med strateškimi partnerji (cca 2/3 vseh primerov) se zaključi z odkupom enega izmed obeh partnerjev. Precej redkeje pride do prodaje tretjemu, javne izdaje delnic (angl. IPO) ali likvidacije.

Odkupi so v veliki meri posledica neizpolnjevanja izhodiščnih zavez iz dogovora (angl. Agreement breach), do katerih pride kar v 60%+ primerov, in v povezavi s čimer se med drugim pogosto pojavlja tudi pravica do odkupa deleža partnerja, ki neizpolnjuje zaveze iz dogovora. Ta statistika med drugim zelo lepo demonstrira predvsem kako zahtevno je v resnici uspešno zasnovati strateško partnerstvo.

Kako zahtevno je snovanje sodelovanja s strateškimi partnerji in kako dolgotrajen je proces?

Na kratko – v večini primerov relativno zahtevno in dolgotrajno. Se pa nedvomno seveda splača. Če za prevzeme in združitve velja, da se v povprečju odvijejo v cca. 6 – 18 mesecih, lahko okvirno enako trdimo tudi za Strateška povezovanja in Skupna vlaganja. Usklajevanje kot tako je sicer neprimerljivo obsežnejše, a v osnovi manj občutljivo in običajno hitreje poteka.

S čim si lahko pomagamo, da zagotovimo ustrezen razvoj procesa snovanja sodelovanja s strateškimi partnerji?

Ustrezen razvoj procesa snovanja sodelovanja s strateškimi partnerji zahteva, da napredujemo korak za korakom. Učinkovito si lahko pomagamo s sistemom petih sklopov preverb.

• S prvim sklopom preverb se prepričamo, da je potencial sodelovanja med strateškimi partnerji atraktiven.
• Z drugim sklopom preverb se prepričamo, da je strateški fit ustrezen in komplementarnost zadostna.
• S tretjim sklopom preverb se prepričamo, da smo razvili sistem za presojo opcij in da je posel kot tak pravilno strukturiran.
• S četrtim sklopom preverb se prepričamo, da je sodelovanje jasno opredeljeno in da je dogovor finančno gledano skladen z interesi oz. pričakovanji.
• S petim sklopom preverb pa se prepričamo, da sta upravljanje projekta oz. podjetja in njegova bodočnost ustrezno naslovljena.

Ne glede na napisano, je dobro imeti v mislih, da je seveda povsem sprejemljivo, če so nekateri elementi v okviru dogovarjanja med strateškimi partnerji nedorečeni oz. odprti. Težko je namreč predvideti v naprej specifike bodočih situacij in pogosto se tovrstno postopanje izkaže celo za napako. Precej bolje je zato delovati na način, da smo “postopkovno-orientirani” (definiramo postopek postopanja) in ne “rezultatsko-orientirani”.

Katere stvari so v praksi pogosto napačno razumljene oz. spregledane?

Vprašanje je zares obsežno in seznam eventuelnih stvari je zares zelo dolg. V nadaljevanju zato izpostavljamo le nekaj vzorčnih:

• Ocena vložkov, doprinosov in pričakovanj: Sodelovanja so lahko dolgoročno uspešna le in zgolj v primeru, če so poštena. V nasprotnem primeru, bo eden izmed partnerjev prej ali slej nezadovoljen s svojim položajem, strateško partnerstvo pa ne bo funkcioniralo kot bi moralo oz. se bo ugasnilo. Pristop k sklepanju ne sme biti idejno zasnovan, da posamezen strateški partner ustvarja vrednost na račun drugega, ampak da partnerji skupaj iščejo tisti “več za vse”. Ključnega pomena je zato pridobiti ustrezno razumevanje vsakega partnerja posebej in strateškega partnerstva skupaj, ovrednotiti vložke, doprinose in slednje razumeti v kontekstu s pričakovanji.
• Zaklenitev sodelovanja: Uspešno sodelovanje s strateškimi partnerji zahteva vodenje z zgledom in zaupanje. Tisti bolj izkušeni se tega zelo dobro zavedajo. Vedo pa tudi kako pomembno je ne obupati prehitro. Zaklenitev sodelovanja je neke vrste zaveza, da sta se partnerja pripravljena podpirati ne glede na vse. Velika večina sodelovanj s strateškimi partnerji se namreč že v prvih 2-3 letih poslovanja, ko strateško partnerstvo lahko še ne deluje tako kot bi moralo, sreča z resnejšimi izzivi. Če takrat partnerja ne stopita skupaj, potem je partnerstvo obsojeno na neuspeh. Z namenom okrepiti zaupanje med strateškimi partnerji strankam se pogosto priporoča, zaklenitev poslovanja (angl. Lock-up) za obdobje 3-5 let, še posebej če gre za mednarodno transakcijo, v okviru katere imamo opravka z zelo različnimi kulturami. V praksi sicer vidimo, da se zaklenitev sodelovanja kot določba dogovora po grobi oceni uporablja v manj kot 20% primerov.
• Možnost hitrega prestrukturiranja: Verjetnost uspešnega sodelovanja s strateškimi partnerji je pod črto v povprečju zares znatno višja (+30% točk), če se partnerstvo lahko hitro in učinkovito operativno oz. finančno prestrukturira. Dejstvo je, da se situacija na trgu danes izjemno hitro spreminja in zelo verjetno je, da bo podjetje prej ali slej prisiljeno v določene odmike od začrtanega. Večje ali manjše. Tu seveda pogosto nastane precejšen izziv, saj so strateški partnerji brez kontrole do prestrukturiranj pogosto zelo načelno zadržani in sicer zaradi strahu pred t.i. odtekanjem vrednosti. V praksi sicer vidimo, da v okviru dogovora strateški partnerji brez kontrole v okviru dogovora v naprej pristanejo na tovrstne aktivnosti v manj kot 30% primerov, četudi je to največkrat v prvi vrsti na škodo vseh.

Katera so zanimivejša dejstva v zvezi s Strateškim povezovanjem in Skupnimi vlaganji?

Strateška povezovanja in Skupna vlaganja so v povprečju zaslužna za cca 15%-25% celotne ustvarjene vrednosti. Zanje velja, da imajo tipično nekoliko višjo stopnjo umrljivosti kot je to značilno za uveljavljena podjetja s tradicijo, saj po naravi pogosteje odražajo neaktere elemente zagonskih sodelovanj / podjetij. Kot zanimivost velja omeniti tudi npr. to, da velika večina partnerjev v času sklepanja posla precenjuje koristi oz. podcenjuje tveganja strateškega partnerstva ter posledično ne uspe doseči načrtovanega.

Na kaj je npr. potrebno paziti, pri oblikovanju sodelovanja s strateškimi partnerji?

Zares ključnega pomena je npr., da se na proces ustrezno pripravimo (ozadje & pričakovanja, strategija, izbor in preverbe partnerjev, NDA idr.), da zadeve ustrezno splaniramo (opredelitev sodelovanja, dokumentacija in skrbni pregled, strategija in priprava poslovnega načrta, ocene vrednosti in določitev vložkov, izbor sodelujočih, aktivnosti povezane z lokacijo, planiranje izstopa idr.), formaliziramo (zasnova in vzpostavitev dogovora, priprava na začetek poslovanja), izvajamo (vzpostavitev in optimizacija poslovanja, poročanje, upravljanje s kapitalom/plačili, osamosvojitev, realizacija planiranih sinergij) in da imamo v naprej predviden izstop (načini in možnosti izstopa, ovrednotenje, poslovanje po izhodu).

Večja podjetja se partnerstev lotevajo zelo resno, njihova uspešnost pa je posledično tudi precej boljša. Da je razlika v pristopu in statistiki uspešnosti med podjetji različnih velikosti zares precejšnja, pa ocenjujejo tudi vlagatelji na delniških trgih, ki v partnerstva med večjimi akterji tipično tudi precej bolj zaupajo.

Kako oceniti svojo pripravljenost na sodelovanje s strateškimi partnerji?

Sodelovanje s strateškimi partnerji lahko predstavlja veliko spremembo v načinu razmišljanja in poslovanja. In čeprav je tak korak že sam po sebi lahko zelo hitro atraktiven, je prav, da se prepričamo, da je tudi skladen s poslovno strategijo podjetja. V tem kontekstu se je dobro pozanimati tudi o tem kakšne so alternativne opcije generiranja rasti. Dobro je vedeti tudi ali je sodelovanje s strateškimi partnerji nekaj kar podjetja v vaši industriji prakticirajo in kako to počnejo; v kakšni obliki in kolikšen je njihov vložek oz. doprinos.

Pomembno je poznati tudi svoje prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti (SWOT analiza). Izhajajte iz zamisli, da iščete partnerja, ki vas bo dopolnjeval, bodisi v kontekstu večanja koristi bodisi v kontekstu nižanja tveganj.

Ne gre pa zanemariti niti kadrovskega vidika. Zaposleni namreč zelo hitro naredijo napačne zaključke v zvezi s tovrstnimi posli. Preverite tudi kako kompatibilna je kultura vašega strateškega partnerja oz. njegov način dela z zaposlenimi.

Ali vsako sodelovanje s strateškimi partnerji odraža enakovredne pozicije (npr. 50-50)?

Zmotno je misliti, da morajo biti strateška partnerstva de facto enakovredna. Odločitve kako enakovredna so, se v resnici sprejemajo v kontekstu ovrednotenja vložkov strateških partnerjev in doprinosov strateških partnerjev (sinergije, dis-sinergije), v kontekstu s tem pa se izbira tudi npr. pristop k izvedbi posla, predvideva učinke na finančne izkaze in davke itd.

V primeru skupnih vlaganj v splošnem govorimo o treh skupinah lastniških arhetipov:

• strateško partnerstvo z enakovrednim lastništvom (enakovredna kontrola)
• strateško partnerstvo z večinskim lastništvom (znatnejša kontrola)
• strateško partnerstvo z manjšinskim lastništvom (omejena kontrola)

Iz psihološkega vidika je sicer zaželjeno, da se snuje partnerstva v katerih so vložki in doprinosi strateških partnerjev čimbolj enakovredni. Na tak način je osnova za ustreznejšo porazdelitev moči boljša, da vpleteni razvijejo občutek, da “so slišani” in posledično taka partnerstva pogosto delujejo boljše.

Modeliranje optimalne strukture sodelovanja običajno zahteva precejšnje razumevanje preferenc vpletenih v povezavi s sklepanjem posla, lastniško fleksibilnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo upravljanja, ekonomsko usklajenostjo idr. Na osnovi vsega tega se potem uskladi glede deleža, ki posameznemu partnerju pripada. Seveda pa je slednje vse prej kot lahko delo, saj postopanje zahteva kar precejšnjo mero razumevanja zares številnih vplivov, zahteva pa se tudi precej kreativnega razmišljanja.

Kje in zakaj se sodelovanje s strateškimi partnerji največkrat zalomi?

Sodelovanje s strateškim partnerjem je lahko kompleksno. Izgradnja pravega odnosa pa terja svoj čas in napore.

Izguba zaupanja in predčasen zaključek strateškega partnerstva nikakor ni redek pojav, večje napake pa delajo tudi najboljši. V zadnjih nekaj letih so se tako likvidirala tudi številna strateška partnerstva z zares priznanimi imeni. Npr. BAMS (BoA-First Data; finančna industrija; 2020), Lake Charles LNG (Shell-Energy Transfer; energetika; 2020), Onduo (Verily-Sanofi, biotehnologija/farmacija; 2020), Qatar Fertilizer Company (QP-Yara; kemična industrija; 2020), CAPSA (PSA-Changan; avtomobilska industrija; 2020), Fuji Xerox (Fuji-Xerox; proizvodnja; 2019), IM Flash (Micron-Intel; polprevodniki; 2019), Hitachi ABB (Hitachi-ABB; energetika; 2019), MIHBV (ArcelorMittal-Macsteel; ladjarstvo; 2018), PGT Healthcare (Teva-P&G; zdravstvo; 2018), McDonald’s India (MIPL-CPRL; restavracije, 2017), Motiva Enterprises (Shell-Saudi Aramco; refinerija; 2017) idr.

V praksi vidimo, da so še posebej pogosto razlogi za nejevoljo povezavni s Pomankljivo skladnostjo strateškega partnerstva s poslovno dejavnostjo, Preferiranjem interesov posameznega partnerja, Trkom različnih kultur, Neustreznim načinom izvajanja transakcij med povezanimi osebami, Neustreznim zagotavljanjem kompetenc glede na dogovorjeno, Precenjevanjem koristi oz. podcenjevanje tveganj sodelovanja, Spremembo okoliščin in nerelevantnostjo strateškega partnerstva, Asimetričnostjo ekonomike strateških partnerjev, Nezmožnostjo doseganja rasti na začrtan način, Izbiro neoptimalnega operativnega modela poslovanja in nezmožnostjo izvedbe sprememb idr.

Ali potrebujemo svetovalca in zakaj?

Oblikovanje strateških partnerstev je tek na dolge proge. Kako uspešno bo, zavisi od številnih mehkih faktorjev, ki za presojo zahtevajo zelo specifično znanje in izkušnje. Specializirani finančni in pravni strokovnjaki so zato vsekakor korak v pravo smer. Pogosto pa so tudi oportunitetni stroški napačno zasnovanega strateškega sodelovanja (beri: izgubljen potencial) že zelo hitro precej višji od samega stroška svetovalca …

Kako me Consilue lahko pri snovanju strateških partnerstev podpre?

Consilue kot mreža specializiranih finančnih svetovalcev nudi podporo v procesu snovanja sodelovanj s strateškimi partnerji. Podpremo vas lahko kot strateški partner skozi celoten proces ali pa se vključimo le z izbrano storitvijo. Poiščemo in pomagamo vam razviti sodelovanja s strateškimi partnerstvi, ki vas bodo postavila na zemljevid resnih igralcev. Skupaj lahko naredimo večji korak v razvoju vašega poslovanja! Kontaktirajte nas, da predebatiramo vaše želje in pričakovanja.

The post Skupna vlaganja (“JV”) – pot do novih zmag appeared first on Consilue.

Če je v predhodni fazi življenjskega cikla za ta podjetja veljalo, da so svoj uspeh zgradila z osredotočanjem na organsko rast in razvoj, pa to nikakor ne velja več danes, torej za zrelo fazo. Organska rast je namreč kot odraz relativne zasičenosti trga postala povsem neučinkovita, na dolgi rok pa za ta podjetja pogubna. Podjetja, ki tega ne razumejo, izgubljajo proti tekmecem, ki so svoj pristop k ustvarjanju vrednosti ustrezno prilagodili.

Vodilna poslovna praksa iz ZDA kaže, da je anorganska rast iz vidika ustvarjanja vrednosti za podjetja v zreli fazi lahko ustreznejša. Pod pojmom anorganska rast poznamo več različnih pristopov in dobro je vedeti, da ni vsak pristop primeren za vsakogar. Med pristopi po priljubljenosti prednjačita npr. investiranje v tvegani kapital in prevzemanje zrelih podjetij. Za oba pristopa je značilno, da omogočata relativno visoko vpletenost investitorja, transparentnost, kontrolo in imata visok potencial za ustvarjanje vrednosti. Res pa je, da za uspeh zahtevata obenem tudi zelo visoko stopnjo aktivnosti in zelo specifična znanja (v fazi iskanja in/ali upravljanja). Prakticiranje obeh omenjenih pristopov ustvarjanja vrednosti s strani SMP se zaradi svojih značilnosti v praksi pri realizaciji pogosto zalomi. Pri investiranju v tvegani kapital je razlog pogosto v razhajanju na račun dveh zelo različnih mentalitet in percepcije sprememb/tveganj; pri prevzemanju podjetij pa neustrezen prevzem aktivne vloge upravljanja. Iz previdnosti se zato podjetja še vedno največkrat zatekajo k “preverjeni” organski rasti, ki omogoča počasnejše, manjše in manj tvegane korake, četudi je proces pod črto za njih slabši. Ni pa seveda potrebno, da je temu tako. V nadaljevanju …

Obstaja rešitev, ki omogoča SMP, da aktivirajo potencial anorganske rasti na relativno varen način. Kljub temu, da je pristop še kako relevanten, je širši javnosti v Evropi relativno slabo poznan in se redkeje prakticira. V slovenščini bi ga verjetno najbolj ustrezno poimenovali kot “iskalni sklad na pobudo investitorja”. V kolikor je izpeljan ustrezno, ta omogoča SMP, da postopa hitreje in z zares znatno nižjimi tveganji. Statistika pravi celo, da gre za najbolj donosen izmed vseh pristopov anorganske rasti. To je najverjetneje tudi razlog, da v ZDA eksponentno raste in pridobiva na popularnosti. V naravi gre za hibrid med aktivnim in pasivnim pristopom k prevzemanju podjetij, ki je vsekakor unikaten in nedvomno naslavlja vrzel na trgu.

Ideja pristopa je relativno enostavna in se lahko povzame zelo na kratko …

SMP kot investitor na izbranem novem trgu poišče bodočega managerja. Takega, ki ima izkušnje iz industrije, pozna dobro prakso sklepanja M&A transakcij in si karierno gledano želi narediti korak v smeri vstopa v (so-)lastništvo. Največkrat se gre za posameznika starega med 30 in 45 let, ki zares izstopa po svojih sposobnostih in znanju in je karakterno gledano seveda pravi za to poslanstvo. SMP nato skupaj z managerjem opredeli strategijo iskanja prevzemne tarče, ki v veliki meri jasno zavisi od možnosti ustvarjanja vrednosti s prevzemom, in zagotovi sredstva za iskanje prevzemne tarče. Ko se ustrezna prevzemna tarča najde, SMP finančno gledano omogoči prevzem, manager pa prevzame aktivno upravljanje prevzemne tarče. V kolikor je manager pri svojem delu uspešen, si ob dosegu vnaprej zastavljenih mejnikov prisluži solastniški delež, ki se običajno giblje v razponu 10%-30%. Ker so prevzemne tarče običajno zrela, na trgu uveljavljena podjetja, manager pa lokalec s specifičnim znanjem industrije, so tveganja povezana s tovrstnim pristopom za SMP relativno nizka. SMP kot večinski kontrolni lastnik podjetje strateško gledano usmerja.

Iskalni sklad na pobudo investitorja nudi unikatne koristi obema ključnima akterjema – managerju in SMP. V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih …

Zmotno je misliti, da je anorganska rast primerna samo za podjetja z zajetnimi presežnimi denarnimi sredstvi. Smotrne prevzemne tarče za tako strategijo vstopa na nov trg oz. ustvarjanja vrednosti so namreč podjetja z EBITDA v razponu 0,5 mio EUR in 5 mio EUR. Vrednost takih podjetij se običajno giblje od 1,5 mio EUR do 25 mio EUR, odvisno od situacije, stanja, industrije itd. V primeru npr. 60% finančnega vzvoda, je tako vaša “vstopnica” lahko že relativno hitro dosegljiva …

—

Kot finančni in poslovni svetovalci vam nudimo celostno podporo pri realizaciji začrtane anorganske rasti, vključno s podporo pri pripravi strategije, iskanju in prevzemanju tarč, iskanju ustreznega managerja ter usklajevanju z njim itd. Saj veste, “hudič je v detajlih”. Postaviti je potrebno prave temelje, da lahko potem zraste velika zgodba. Naredite korak v uspešnejšo prihodnost s pravim pristopom k ustvarjanju vrednosti!

The post Zmagovalni pristop za vstop na nov trg – vodilna praksa iz ZDA appeared first on Consilue.

Prodaja in nakup podjetja – kako IN S KOM se lotiti?

V prvi vrsti je pomembno, da veste kako pristopiti k postopku. M&A prakso je trg skozi desetletja izoblikoval do te mere, da gre za zbir najbolj optimalnih aktivnosti, ki preverjeno dajejo najboljše rezultate. Na nek način se torej skozi njo odražajo znanje in izkušnje udeležencev v preteklih postopkih prodaj in nakupov podjetij. Pomisleki glede drugačnega pristopa se torej zelo verjetno ne izplačajo. Vrzeli v informiranosti, dinamiki procesa, razumevanju povezanih tveganj in nenazadnje tudi v stopnji zaupanja med udeleženci namreč kritično vplivajo na verjetnost sklenitve uspešnega posla. Ravnanje neskladno z M&A prakso je tako velikokrat le zapravljanje časa in denarja.

Nakup podjetja ali prodaja podjetja potrebuje strokovnjaka. Potrebujejo nekoga, ki jih pripravi na proces. Ne samo iz vidika urejanja in priprave dokumentacije, pač pa tudi iz vidika oblikovanja lastnih prepričanj. Strokovnjak je lahko nekdo notranji ali pa nekdo zunanji. Ker gre pri tovrstnih transakcijah prej za posle enkratne narave kot za kontinuiran pristop, se podjetja običajno po pomoč obrnejo na specializirane finančne svetovalce. Ključno pri izbiri pravega strokovnjaka je, da ima ustrezno znanje, izkušnje in najpomembnejše – vaše zaupanje. Statistično gledano je več kot 60% prevzemov podjetij iz vidika ustvarjene vrednosti za lastnike neuspešnih. Presoje v fazi sklepanja posla so torej več kot očitno zelo delikatne, zato je še toliko večjega pomena, da ste v ključnem trenutku zares zmožni kritično presoditi ustreznost vaše odločitve.

KAJ ZAZNAMUJE USPEH ProdajE in nakupA podjetja?

Zaradi kompleksnosti transakcij uskladitev pričakovanj obeh strani običajno zahteva precej napora. Dogaja se, da spremembe v poslovnem okolju, poslovni dogodki enkratne narave ali kaj tretjega zahtevajo posodobitve, ustrezna pojasnila, itd. Slednje je pogosto videno kot breme, a dejstvo je, da brez tega ne gre. Pomembno vlogo pri številnih udeležencih odigra tudi motivacija za sklenitev posla, zato nikar ne obupajte prehitro!

Prav je, da se pričakovanja udeležencev oblikujejo na utemeljeni osnovi in ne kar tako. Preveliko odstopanje je največkrat negativno sprejeto s strani nasprotne stranke, s takim ravnanjem pa si udeleženec ne izboljšuje pogajalskega izhodišča, kot to zmotno marsikdo meni, pač pa zapira vrata. Izvedba s procesom povezanih svetovalnih storitev, kot sta skrbni pregled in vrednotenje, pozitivno vpliva na informiranost udeležencev v procesu in se tako med resnejšimi igralci smatra kot nekaj pričakovanega.

Številne preseneti dejstvo, da se prodaja podjetja v povprečju izvede v obdobju od enega do dveh let. Čas sicer zavisi od številnih faktorjev, tudi na primer od tega, kako velik je predmetni lastniški delež in kakšne lastnosti ima, atraktivnosti podjetja in industrije, vizije kontrolnega lastnika, sposobnosti managementa, donosnosti, rasti, finančnega stanja, možnosti ščitenja, dividendne politike, splošnih razmer na trgu, itd. Lastniške spremembe torej potrebujejo določeno pripravo in vizijo. Predvsem pri tistih starejših lastnikih, ki so morda celo sami vpeti v vodenje podjetja, je tako ključnega pomena, da o prenosu lastništva pričnejo razmišljati pravočasno.

Usklajevanje med udeleženci zahteva tudi precej taktičnosti in prilagodljivosti. Analiza primerljivih transakcij tako ne služi le določitvi ocene vrednosti in plačilnih pogojev. Predstavlja tudi dobro osnovo za to, da se pridobi vpogled v transakcijske strukture in v to, katere specifike so udeleženci v okviru preteklih dogovorov izrecno naslavljali ter na kakšne načine. Že v naprej se torej lahko identificira, kako atipična so posamezna pričakovanja udeležencev in se oceni njihovo sprejemljivost za nasprotne stranke. Neprilagodljivost se pogosto namreč kompenzira z izgubo vrednosti, če se posel želi zaključiti, zato se pravočasno prepričajte kaj je realno in kaj ne.

Dejstvo je, da ne glede na to, kako se udeleženci v procesu pogajanj trudijo racionalno postopati, je vedno moč zaznati vsaj malo čustvene vpletenosti. S slednjim ni sicer nič narobe, je kvečjemu zaželeno. Poskrbeti pa je potrebno, da nas čustva ne zavedejo. Kot večja pomanjkljivost se običajno pokaže prav to, da udeleženci ne poznajo dovolj dobro svoje šibke točke, ne razmišljajo pozitivno, ne postopajo odgovorno ali pa prehitro podležejo pritisku.

Kar prevečkrat se pozablja, da je vrednost predmetnega podjetja kot taka sestav diskontiranih bodočih koristi v števcu in tveganj v imenovalcu. Razumeti in delati je torej potrebno tudi v smeri, da transakcija kot taka s seboj ne prinese negativnih presenečenj ali neželenega pretresa iz vidika poslovanja. Investitorji na primer pogosto cenijo pripravljenost vodilnih na sodelovanje vsaj v doglednem času po podpisu nakupno-prodajnega dogovora. Predvsem lastniki, ki so dolga leta hkrati tudi direktorji, drugače vidijo z njihovim delovanjem povezana tveganja ali pa jim iz osebnih razlogov ne prija več biti zaposlen. Zares ključno je, da se tako glede vloge in kontinuitete vodilnih kot tudi glede drugih s transakcijo povezanih tveganj najdejo načini, ki zadovoljijo obe strani.

Iz prakse se je pokazalo, da celovitost, objektivnost in transparentnost pomembno prispevajo tudi k izgradnji zaupanja med udeleženci v procesu. Informacije je zato potrebno predstaviti kot so. Kaj nam na primer pove SWOT analiza podjetja, v kateri se pretežno navajajo prednosti in priložnosti, na slabosti in nevarnosti pa se pozablja? Verjetno je po tem, ko se na lastne oči prepriča, da temu ni tako, vsak upravičeno še nekoliko bolj sumničav. Sklenitev posla v vsakem primeru zahteva ustrezno stopnjo informiranosti. Udeleženci pa cenijo, da določene informacije pridejo tudi iz pravih ust. Skrivanje stvari ima lahko tudi po eventualni sklenitvi pogodbe zelo negativne posledice in se odsvetuje.

Nakup podjetja in prodaja podjetja sta običajno za obe strani večjega pomena, povezane odločitve pa niso ravno stvar nepremišljenega obnašanja. Vsaka stran igra neko svojo taktično igro, da maksimira svoj izplen. Del tega je tudi komuniciranje, ki pa mora biti ne glede na različne poglede v posamezni fazi procesa vselej spoštljivo in strokovno. Iz vidika napredovanja v procesu se je pogosto pokazalo kot dobro, da udeležence ustrezno povezuje, dopolnjuje in usmerja nevtralni člen.

Udeleženci se morajo ustrezno zavedati tudi občutljive narave postopka in informacij. K dogovarjanju pogojev in omejitev deljenja ter njihove uporabe je zato potrebno pristopiti odgovorno. Med odgovornim ravnanjem in kompliciranjem pa je pogosto tanka meja. Že iz tega vidika je usklajevanje med udeleženci včasih izziv, poznavanje standardnih praks pa neizbežno.

Ena pomembnejših stvari, na katero prepogosto pozabljamo, je tudi ta, da razmerje pogajalske moči kupca in prodajalca ni vselej enako. V začetnih fazah, ko je na obzorju več potencialnih kupcev, je prodajalec v precej boljšem položaju kot kupec, proti koncu procesa, ko priložnost za napredovanje dobijo le izbrani, pa se situacija obrne. Morebitne zamujene priložnosti se iz tega vidika stežka nadoknadijo. V tem sklopu velja morda omeniti vlogo pisma o nameri. Osnovni elementi slednjega, kot so cena, plačilni pogoji, struktura transakcije, so pogosto zelo pomanjkljivo razdelani, tudi kot odraz želje po sklenitvi posla in hitenja k izvajanju kasnejših “resnejših” aktivnosti. Prodajalec bi moral stremeti k temu, da prav v tej fazi, ko je njegova pogajalska moč najvišja, opozori na pomanjkljivosti. Osebno mislim, da priprava pisma o nameri sicer zelo dobro indicira tudi tisto pravo motivacijo za sklenitev posla posameznega udeleženca in njegove izkušnje.

Vir: Consilue analiza.

Potencialni prevzemniki podjetja se kot odraz konsolidacije poslovnih subjektov ali sredstev, običajno osredotočajo predvsem na to, kako bodo ustvarjali sinergije poslovanja z določenimi ekonomijami obsega, diverzifikacijo, prenosom resursov ali kombinacijo naštetega. Večje možnosti kot imajo, več so pripravljeni za nakup podjetja plačati. Za uspeh pri sklepanju transakcij je torej zares ključno najti prave akterje in jih glede naložbene priložnosti ustrezno informirati.

Pomembno je, da v postopek vstopite z oblikovanimi pričakovanji in da ste pripravljeni na sklenitev dogovora. Samo z ustrezno informiranostjo in odločnostjo namreč lahko zares ustrezno komuniciramo naše namene. Bolj kot sicer se pomen slednjega pokaže v primerih, ko se tistim spretnejšim kupcem uspe dogovoriti za obdobje ekskluzivnosti v zameno za investirana sredstva v skrbni pregled, vrednotenje in zaključna pogajanja. Z zavezujočo ponudbo pa največkrat pride tudi časovni ultimat glede njenega sprejema. Za prodajalca je to na nek način stava. Obotavljanje torej v takih primerih tako ali tako odpade, za uspešno presojo ustreznosti ponudbe pa je potreben že izoblikovan občutek za trg.

Prodaja in nakup podjetja – kDAJ SO PRAVI ČASI?

Konkurenca v svetu je vse večja. Številne industrije so ali pa prehajajo v fazo zrelosti, s čimer se potreba po anorganski rasti splošno rečeno krepi. Številna podjetja so zato udejstvovanje na tem področju uvrstila celo v kontekst svojih strategij. Prav s pametnimi prevzemi v zreli fazi se namreč lahko pomembno pospeši ustvarjanje vrednosti za lastnike.

Vir: IMAA. Consilue analiza.

Kljub tendenci povečevanja števila transakcij, časi za prodajo ali nakup podjetja niso vselej enako dobri. Pomembno je, da se zavedamo, kje na krivulji se nahajamo in kateri so tisti faktorji, ki vplivajo na tako stanje. Trenutno na EU trg M&A transakcij tako med drugim pozitivno vplivajo relativno atraktivna vrednotenja podjetij, visoka likvidnost, enostaven dostop do posojil in drugo. Iz grafa je lepo razvidno tudi dejstvo, da so trenutni nivoji vrednostno gledano nižji od tistih pred finančno krizo, kar pa ne velja za ZDA. S tem, ko Evropa izgublja na konkurenčnosti v globalnem smislu, postaja tudi manj zanimiva iz vidika konsolidacijskih trendov. Je pa res, da imata vsaka industrija in vsak trg svoje specifike gibanja in prav je, da se jih udeleženci zavedamo.

Na našo uspešnost pri prevzemih in združitvah pomembno vplivajo tudi M&A trendi. V zadnjem času investitorji vse pomembnejšo vlogo na primer pripisujejo tehnologiji. Spomnimo tudi na nepričakovane uvedbe tarif s strani ZDA, ki so povzročile val kitajskih investicij v Evropi in tako dalje.

ZAKAJ SPLOH ProdaTI ALI kupITI podjetjE?

Odločitev glede prodaje ali nakupa podjetja se mora sprejeti racionalno. Vsaka poslovna priložnost ima v očeh vsakega posameznika svoj življenjski cikel. Pa tudi časi so v očeh vsakega posameznika dobri in slabi. Na trgu se zahteva vse več. Tisti pametni to izkoristijo sebi v prid, tisti drugi pa pač ne. Glavno kar želim izpostaviti je, da s tem, ko ne izkoriščamo priložnosti, izgubljamo. Pri prodajah in nakupih podjetij ni prostora za debate o našem in vašem. Investiranje ni politika. To, da je lastnik tuj, ne pomeni, da je slab. Ne nadaljevati tradicijo in prodati družinsko podjetje ni »a priori« napaka. Sam osebno menim, da ni slab tisti, ki proda ali kupi, pač pa tisti, ki neoptimalno ohranja. Take trg prej ali slej tudi strezni. Pametno je torej pravočasno to sprevideti in ukrepati.

V času zadnje finančne krize smo vsi zgroženo zrli v strme padce cen delnic podjetij na borzi. Pa mislite, da je bil upad premoženja lastnikov privatnih slovenskih podjetij bistveno drugačen? Pomislite kakšno prednost so si ustvarili tisti, ki so razumeli ozadje. Tisti, ki so prodali drago in kasneje kupili poceni. Prav lahko se zgodi, da smo prisiljeni sprejeti naložbeno odločitev v ne najboljših časih in sicer kot odraz delovanja nekega tretjega faktorja, zato je potrebno poznati tudi verjetnosti takih dogodkov in včasih že preventivno ukrepati.

Lastniki pogosto dobijo vprašanje, koliko je vredno njihovo podjetje, in večina jih na to ne zna najbolje odgovoriti. Tovrstno nepoznavanje škodi, saj je lahko razlog za izgubljeno priložnost. Za marsikaterim z vrednostjo povezanim vprašanjem se namreč skriva potencialni kupec, zato se je dobro vselej zavedati vrednosti svoje naložbe.

Odločitve povezane z investicijami in investiranjem, bodisi v znanje, v tehnologijo, v sredstva ali pa kaj tretjega, pomembno zaznamujejo našo usodo. Od tega, kam in kako vlagamo danes, je namreč odvisno, kaj bomo žéli jutri. Prav obrestno obrestni račun je namreč tisti, ki nas ali pa nas ne, v času naredi uspešnejšega. Po besedah Alberta Einsteina gre za najmočnejšo silo našega vesolja, nasprotovati ji je torej nesmisel.

Vas zanima kako vam lahko pomagamo v procesu prodaje ali nakupa podjetja? Delite z nami informacije preko obrazca – Nakup in prodaja podjetja – M&A transakcije!

The post Nakup podjetja ali prodaja podjetja – kako do uspeha? appeared first on Consilue.

P/E MNOGOKRATNIK TURŠKEGA BORZNEGA INDEKSA BIST 100 JE KOT ODRAZ VIŠJIH TVEGANJ OZ. ZAOSTROVANJA POLITIČNIH IN MAKROEKONOMSKIH RAZMER V TURČIJI TER NA BLIŽNJEM VZHODU V 4Q 2018 NAJNIŽJE V ZADNJIH 9 LETIH. PREVZEMNA AKTIVNOST V LETIH 2016 IN 2017 SE JE RAZPOLOVILA, PREDVSEM ZARADI ODSOTNOSTI VEČJIH POSLOV Z INFORMIRANIMI ODLOČEVALCI. GRE TOREJ PRI PREVZEMU PODJETJA ZA DOBRO NAKUPNO PRILOŽNOST ALI TEMPIRANO BOMBO?

Stanje v Evropi in sposobnost prevzemanja podjetij

Relativna moč podjetij v razvitih državah se je v obdobju po finančni krizi močno krepila. Gospodarske razmere v letih 2016, 2017, 2018 so še vedno zelo dobre, dostop do denarja pa enostaven in poceni. Prevzemna aktivnost podjetij iz razvitih držav je na zgodovinsko najvišjih nivojih. Številna podjetja se torej srečujejo z vprašanjem katero podjetje kupiti, kdaj in po kakšni ceni ter kako ustrezno nasloviti prevzemna tveganja?

Vpliv makro dogodkov na vrednosti podjetij v Turčiji

Vrednotenja turških podjetij so trenutno relativno ugodna in pri številnih podjetjih z ambicijami po anorganskem širjenju (beri prevzemu podjetij) že lep čas pod drobnogledom. P/E mnogokratnik turškega borznega indeksa BIST 100 je namreč od začetka 2018 upadel z 9x na 7x in je tako v 4Q 2018 najnižje v zadnjih 9 letih. Svoj maksimum je sicer dosegel v letu 2013, ko je dosegel mnogokratnik 12x.

Kljub temu, da nedaven upad vrednosti za mnoge izgleda ugodna vstopna točka, pa vrednostno gledano precejšen upad v prevzemni aktivnosti nakazuje, da so informirani odločevalci trenutno zelo zadržani glede prevzemanja podjetij v Turčiji, njihovi glavni strahovi pa so vezani na tveganja bodočega vpliva razvoja okolja in industrije na poslovanje podjetij. Omenimo nekaj ključnih:

• Turška lira v zadnjih 15+ letih eksponentno izgublja vrednost v primerjavi z EUR in USD. Padec v obdobju Aug 2017 – Aug 2018 je zares visok, 40+%. Terminske pogodbe (CME) napovedujejo znaten upad valute tudi v naslednjih letih, stroški varovanja (angl. hedging) pa naglo rastejo.
• Stopnja inflacije je v juliju 2018 dosegla 15,85% p.a. in se je samo od marca 2018 povzpela za 5+% točk. Trenutni nivoji inflacije so najvišji vse od januarja 2004 in so precej nad ciljnimi nivoji dolgoročne referenčne inflacije.
• Turška podjetja so v povprečju precej izpostavljena valutnim tveganjem. Znatno so namreč zadolžena v EUR in USD valutah.
• Turška podjetja so znatno izpostavljena izbruhu resnih likvidnostnih težav zaradi prekomernega posluževanja kratkoročnejših posojil za financiranje projektov dolgoročne narave.
• Državna tveganja naglo rastejo. Zamenjava 5-letnega kreditnega tveganja Turčije se je glede na začetek leta 2018 povzpela za 350 bazičnih točk in tako v Aug 2018 dosegla 500 bazičnih točk.
• Povprečen strošek finančnega dolga podjetjem oz. obrestna mera za posojila podjetjem je konec julija 2018 znašal/a 21,75% p.a.
• Plačilna disciplina podjetij se drastično poslabšuje, z njo pa likvidnostni kazalci. Povprečni dnevi plačil v prvi polovici 2018 tako znašajo od 121 dni, 46% poslovnih partnerjev pa že zahteva znatno povišanje.

Ne glede na zaključke analize okolja in industrije, pa se smiselnost izvedbe prevzema podjetja obravnava individualno. Vsak prevzem podjetja je namreč zgodba zase. Na podlagi motiva, strategije in potencialnih alternativ pa zavisi ali je prevzem v dani situaciji smiseln in po kakšni ceni. Zelo dobro je namreč potrebno poznati in razumeti koristi in tveganja, odločitev pa sprejeti na osnovi dobre informiranosti.

Poglejmo npr. študijo primera prevzema podjetja proizvodne B2B multinacionalke s širokim asortimentom lastnih izdelkov in kako se je naslovilo vprašanje visokih tveganj vezanih na poslovanje v Turčiji.

Razumevanje ozadja prevzema podjetja:

Prevzemno podjetje si je skozi desetletja delovanja izborilo pozicijo dominantnega nišnega B2B proizvajalca v Evropi in širše. Gre za kvalitetnega in zanesljivega dobavitelja s širokim portfeljem lastnih izdelkov. Do trenutnega položaja je podjetje prišlo s hitrejšim razvijanjem proizvodnih kapacitet in ekonomij obsega od konkurence. Slednje je bilo sicer tudi odraz nadpovprečno visoke zadolženosti v investicijsko sicer zahtevni panogi.

Turška tarča je neposredni konkurent prevzemnega podjetja in je nastala kot plod prizadevanj prevzemnikovih kupcev, da znižajo svojo odvisnost in pridobijo nazaj svojo pogajalsko moč. Prevzemno podjetje je s prilagojeno cenovno politiko na območju Bližnjega Vzhoda zadnja tri leta strateško vršilo močan pritisk na poslovanje tarče. Zaradi omejene finančne moči in negativnega razvoja tveganj, je konkurent prevzemniku sam ponudil opcijo prodaje podjetja.

Ocena tržne vrednosti v kontekstu nedavnih poslabšanj in razumevanje tveganj:

Komentar: Ocena tržne vrednosti je historično gledano relativno ugodna. Samo od začetka leta 2018 je npr. izgubila dobro četrtino vrednosti. P/E mnogokratnik tarče je glede na referenčni mnogokratnik industrije in trga sicer še precej ugodnejši, kar je predvsem odraz razporeditve pogajalske moči v industriji. Ocena tržne vrednosti je približno na ravni neto vrednosti sredstev, kar poslu zagotavlja varnost v zelo tveganih razmerah. Podjetje se torej prevzema po dobrih komercialnih pogojih.

Po-prevzemna strategija in naslavljanje tveganj prevzema podjetja

Z namenom, da se omeji učinek visokih tveganj na bodoče poslovanje oz. ustvarjanje vrednosti po prevzemu podjetja in zagotovi boljša raba sredstev, se planira izvedba prestrukturiranja obstoječega posla.

• Podvojene kapacitete se preselijo na druge kontinente (transfer sredstev v Južno Ameriko, Srednjo Ameriko, in JV Azijo), kjer prevzemnik v omejenem obsegu že dobavlja nekatere (druge) izdelke določenim strankam. Lokalna proizvodnja na drugih kontinentih predstavlja dobro osnovo za izboljšanje vrednosti oz. za generiranje sinergij na prihodkovni strani.
• Proizvodnja za obstoječe kupce tarče se prestavi na večje in bolj produktivne proizvodne linije prevzemnika na proizvodnih lokacijah v EU, fleksibilnost pa se zagotovi z dobavami preko lokalnega skladišča tarče v Turčiji.

Prevzem podjetja za prevzemnika omogoči tudi realizacijo novih tržnih priložnosti na turškem trgu in trgih Bližnjega Vzhoda in sicer kot odraz kombinacije lokalne prisotnosti in pripeljanega tehnološkega know-howa. Proizvodnja novih projektov v Turčiji se planira skladno s principi ustvarjanja vrednosti. Povedano drugače, v Turčiji se zaradi visokih tveganj poslovanja planira le izvajanje projektov, s katerimi se bodo ustvarjali donosi nad tehtanimi stroški kapitala.

Scenarij trenutnih okoliščin (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):

Vir: Consilue analiza.

Komentar: S prevzemom podjetje planira ustvarjanje sinergij kot predstavljeno zgoraj. Dodatno ustvarjena vrednost je znatna, poslovna odločitev prevzema podjetja pa ustrezna.

Scenarij znatnega poslabšanja okoliščin (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):

Vir: Consilue analiza.

Komentar: Nove tržne priložnosti se zaradi relativno visokih zahtevanih donosov izvedejo v omejenem obsegu. Prestrukturiranje obstoječega posla deluje kot ščit za morebitno poslabšanje okoliščin. Kot odraz prestrukturiranja, osnovna vrednost ni občutljiva na turška tveganja.

Vstop prevzemnika na turški trg je cenovno ugoden in se iz vidika ustvarjanja vrednosti zanj izplača. Strategija prevzema mu omogoča, da znatno omeji vpliv razvoja morebitnih nadaljnjih negativnih tveganj. Dodatno pa bo v kontekstu ustvarjanja vrednosti prevzemnik stremel tudi k temu, da v celotnem obdobju poslovanja:

• minimizira izpostavljenost tveganjem povezanih s Turčijo (presežna denarna sredstva se redno izplačujejo / re-investirajo, optimizira se neto obratni kapital in kapitalsko strukturo itd.)
• minimizira izpostavljenost turški liri (varuje se valutno tveganje skladno z denarnimi tokovi, komercialne dogovore se veže na evro itd.)

Okoliščine, ki so se nedavno zgodile v Turčiji, so torej omogočile prevzemniku, da 1) izvede prevzem podjetja in kupi prevzemno tarčo poceni, 2) konsolidira poslovanje in izboljša operativno učinkovitost, 3) pospeši dostop do trga in razvije regionalno prisotnost. V danem primeru je višina transakcije vrednostno gledano okvirno sovpadala z vrednostjo neto sredstev, kar se je izkoristilo kot vzvod za premestitev nekaterih sredstev na druge geografske lokacije, kjer je poslovanje manj tvegano. Fokus razvoja po-prevzemne strategije torej resno naslavlja visoka tveganja in ponuja odgovor na to, kako poslovati v danem okolju in kaj storiti, da se prepreči uničevanje vrednosti v primeru nadaljnjega poslabšanja razmer v regiji. Kljub temu, da se je večina podjetij odločila v dani situaciji ustaviti svojo prevzemno aktivnost v Turčiji, pa so prav slabe makroekonomske razmere ponudile možnost poceni prevzema podjetja.

Vabljeni tudi k prebiranju naslednjih člankov:
– Nakup podjetja – skrivnosti #1 pristopa
– Nakup podjetja ali prodaja podjetja – kako do uspeha?

Se zanimate za prevzem podjetja ali pa bi želeli izvedeti več? Kontaktirajte nas preko obrazca PREVZEM PODJETJA. 

The post Poceni prevzem podjetja in po-prevzemna strategija appeared first on Consilue.

Stranka se uvršča med nišno specializirana SME podjetja, ki poslujejo v industriji predelave plastičnih mas. V portfelju kupcev so eminentna imena svetovnih proizvajalcev iz prehrambene industrije, kozmetične industrije, kemične industrije, farmacevtske industrije, pijačne industrije itd. Družba vidi potencial v širitvi na razvijajoče trge, ki tehnološko še niso tako razviti (npr. trgi Latinske Amerike). Na tak način bi družba z manj resursi lahko dosegla relativno visoke rasti prodaje in zavidljivo dobro profitabilnost – EBITDA maržo.

Stranka je zagovarjala strategijo sodelovanja in tako aktivno razvijala strateška partnerstva z indirektnimi konkurenti po vsem svetu. Tesno sodelovanje je omogočilo stroškovne sinergije in deljenje t.i. mehkih znanj ali know-howa, predvsem tistega na strani dobaviteljev in procesov. Zaradi nestabilnosti razvijajočih se trgov in relativno tveganega poslovanja, se je pojavila tudi priložnost za strateške povezave z enim izmed konkurentov.

Naslavljanje težave:

V prvem koraku je stranka skupaj s svetovalcem izvedla splošen pregled poslovanja konkurenta. Skladno z ugotovitvami je bil njen naslednji korak osredotočen predvsem na tisto, kar je po njenem mnenju zanjo najbolj vredno – nakup baze partnerjev (neopredmetena sredstva).

Consilue je zato v naslednji fazi podrobneje pregledal in analiziral pretekle projekte in njihovo donosnost. Ugotovitve so bile osnova za določitev ključnih predpostavk pri pripravi finančnih projekcij in oceni sinergij za vrednotenje baze partnerjev.

Zaradi ocenjenih tveganj pri prenosu in integraciji baze partnerjev, se je stranki svetovalo tudi to, da zaposli oz. najde način za nadaljnje trajno ali vsaj prehodno sodelovanje s ključnimi kadri konkurenta na prodajni strani in skupen obisk dobaviteljev ter podrobno seznanitev z njihovimi ključnimi konkurenčnimi prednostmi in specifičnimi znanji.

Rezultat:

Nakup baze strank se je izvedel. Skupaj s komplementarnimi aktivnostmi so pričakovane znatne sinergije na strani prihodkov in stroškov ter razpršitev geografskih tveganj.

Mnenje stranke:

Pomembno je razumeti, da je vrednost baze ocenjene po predpostavki “kot do sedaj” gledano iz naše perspektive zelo atraktivno ocenjena. Sodelovanje z zares široko mrežo partnerjev prinaša zares visoke sinergije tako na stroškovni kot tudi na prihodkovni strani. Strinjamo pa se, da je prevzem baze partnerjev pomemben skupaj s ključnimi kadri, saj se le tako lahko ustrezno prenese in integrira bazo partnerjev ter razširi sposobnosti družbe.

Mnenje svetovalca:

Stranka s to potezo dobiva kratkoročni in dolgoročni zagon in sicer s penetracijo razvijajočih se trgov kot tudi geografsko diverzifikacijo tveganj. Integracija bo ključnega pomena. Prav ustrezno zapolnjena prodajna vrzel pa lahko družbi omogoči ustrezne ekonomije obsega, in v kombinaciji z močnim tehničnim znanjem ustvari dobro osnovo za konkuriranje vodilnim svetovnim proizvajalcem.

The post FINANČNO IN POSLOVNO SVETOVANJE: Nakup baze partnerjev appeared first on Consilue.

Lastniki specializiranega proizvodnega podjetja so se obrnili na Consilue z željo po odprodaji lastniškega deleža v podjetju. Imajo namreč zelo različne poglede na to kako bi se podjetje moralo razvijati v bodoče, zato so sklenili, da svoje deleže odprodajo strateškemu lastniku. Podjetje deluje na globalnem B2B trgu. Ukvarja pa se s proizvodnjo nišnih izdelkov. V svoji niši drži pozicijo vodilnega.

Naslavljanje težave:

Consilue je najprej stranko seznanil o tem kako pomembno je, da proces prodaje podjetja odraža sinhronost prodajalcev. V danem primeru so se lastniki zato najprej opredelili glede:

• poenotenega nastopanja v postopku prodaje podjetja;
• usklajevanja pričakovanj in stališč;
• izbire odbora, ki je pooblaščen za vodenje postopka in sprejemanje odločitev.

Delo se je nato nadaljevalo z izvedbo vrednotenja podjetja za namen poslovnega odločanja v zvezi s prodajo podjetja. Ugotovljeno je bilo, da pričakovanja izbranih investitorjev odstopajo od ocen svetovalca. Svetovalec je ocenil, da je verjetnost sklenitve transakcije pod takimi pogoji relativno nizka. Po predstavitvi svetovalnega dela lastnikom, so ti podprli ugotovitve svetovalca. Izkazalo se je, da so bila uvodna razhajanja posledica neaktualnih, nezanesljivih in neustreznih vhodnih informacij.

Med ugotovitvami svetovalnega dela je bil tudi predlog, da se s prodajo podjetja še nekoliko počaka. Ustrezna priprava podjetja na prodajo je namreč izjemnega pomena. Podjetje je sicer že naredilo nekaj korakov naprej v povezavi s svojo strategijo in poslovanjem. Naprimer, osredotočili so se na procese, ki ustvarjajo vrednost za stranko, razvili so strateško partnerstvo z dobavitelji z namenom izpopolnitve QM, postavili so napreden sistem planiranja z namenom, da se izpopolni vrzeli v produktivnosti in ustvari prihranke vezane na operativno učinkovitost itd. Nenaslovljena pa so ostala številna tveganja, pa tudi druge potencialne izboljšave v poslovanju. Med predlogi izboljšave stroška kapitala sta bila npr.:

• izboljšava premije za specifična tveganja (tveganja povezana s ključnimi kadri in organizacijo) ter
• znižanje beta faktorja (β) z ustreznim naslavljanjem efekta sezonskosti v okviru svojega poslovanja

Na uspeh pri prodaji podjetja močno vplivajo tudi zunanji faktorji – stanje v makro okolju, stanje v industriji ipd. Priprava podjetja na prodajo tako med drugim odraža tudi čakanje na boljši trenutek za prodajo podjetja.

Rezultati:

Konzorcij lastnikov bo ob uresničitvi zadanega in znižanju stroška kapitala zelo verjetno uspel doseči pričakovano prodajno ceno.

Mnenje stranke:

Vsakdo mora imeti v mislih strategijo izhoda od ustanovitve podjetja dalje. Prodaja podjetja je proces, neracionalno obnašanje pa je nesmiselno. Finančno svetovanje ne sme biti samo sebi namen. Ključno je, da se opremo na mnenje finančnega svetovalca.

Mnenje svetovalca:

Čeprav stranka prvotno ni pričakovala takega razpleta svetovalnih storitev, pa smo s svojimi nasveti kljub temu znatno doprinesli k ustvarjanju vrednosti stranke. Raje kot na splošna priporočila se je Consilue osredotočil na pripravo dobro strukturiranega dolgoročnega plana, ki zajema vse potrebne ukrepe za maksimizacijo vrednosti podjetja za lastnike.

—

Vas zanima prodaja podjetja ali nakup podjetja? Tovrstna odločitev je kompleksna in obsežna. Kontaktirajte nas TUKAJ za pomoč!

Ne spreglejte pa tudi kaj vse je potrebno za uspeh (članek Nakup podjetja ali prodaja podjetja – kako do uspeha?) …

Ali pa npr. kako izgleda proces prodaje podjetja (članek Prodaja podjetij – proces) …

In kako izgleda poprevzemna strategija in ustvarjanje sinergij (članek Poceni prevzem in poprevzemna strategija) …

The post FINANČNO SVETOVANJE: Prodaja proizvodnega podjetja appeared first on Consilue.