Strateško nadgradnjo lahko povezujemo s tremi ključnimi pojmi – disrupcija, transformacija in izboljšava. V takem vrstnem redu pa lahko pojme povežemo tudi s potencialom oz. tveganji. Pri disrupciji govorimo o inoviranju poslovanja, pri transformaciji o uspešnejšem poslovanju, pri izboljšavi pa o učinkovitejšem poslovanju. V praksi se dogaja, da podjetja premalo raziskujejo možnosti disrupcije in transformacije, s tem pa zanemarjajo tudi večji del potenciala njihove strateške nadgradnje.

Primerjajte svoje podjetje z vodilnimi na svetu. Se zavedate, da bi na mestu vodilnega podjetja lahko bili vi? Se zavedate, kako malo vam v resnici manjka? Se zavedate, da je vaša prva in hkrati največja ovira prav vaše trenutno razmišljanje? Če to razumete, potem berite dalje …

V ospredju tega članka je torej strateška nadgradnja. Naslavljajo se vprašanja kot npr. kdaj je čas za strateške spremembe, kako ključno je pravočasno strateško ukrepanje, na katerih izhodiščih osnovati strategijo podjetja, kako ustrezno pristopiti k strateški transformaciji, kako presojati potrebo po nadgradnji poslovne strategije, kako presojati ustreznost strategije, kako pristopiti k identifikaciji strateških interesov, kako določiti potrebe po strateških resursih in strateških kompetencah, kako razumeti strateške aktivnosti itd.

Kaj torej je strateška nadgradnja in kdaj nastopi? Strateška nadgradnja se nanaša na posodobitev in izpopolnitev poslovne strategije in strateškega upravljanja. Navezuje se na celosten in v prihodnost osredotočen načrt, ki opredeljuje, kako naj podjetje v spreminjajočem se tržnem okolju uresničuje svojo vizijo in dosega zastavljene strateške cilje.

Razvoj potrebe po strateški nadgradnji je moč povezati z dvema preprostima vprašanjema:

• Ali poslovanje konkurenčnih in drugih podjetij v okolju nakazuje neizkoriščen potencial?
• Ali se je na trgu pojavila sprememba, ki (lahko) vpliva na delovanje naše obstoječe strategije?

Vsaka strateška nadgradnja je zgodba zase. Predstavlja zaokroženo celoto, vsak njen del pa je skrbno izbran in jo kritično dopolnjuje. Kljub temu, pa velja opisno predstaviti tri pomembnejše strateške cikle. Grafika spodaj je lahko na nek način tudi osnova za umestitev vaše trenutne poslovne strategije in kvalitativno razumevanje njene naprednosti.

Vodilni strategi si sicer v praksi prizadevajo svoje strateške presoje kvantificirati. To jim namreč omogoča, da v svoje strateško odločanje ustrezno vključijo znanje in informacije iz trga, kjer je to seveda mogoče. Kvantifikacija kot taka je sicer že sama po sebi izziv. Že iz procesa samega pa se lahko precej tudi naučimo.

Po večini se za ta namen uporablja vzdržno ustvarjanje vrednosti za lastnike. Matrika, ki v kontekstu z maksimizacijo ustvarjanja vrednosti za lastnika predpostavlja tudi ustvarjanje ustrezno visoke vrednosti za druge deležnike (npr. kupce, zaposlene, banke, dobavitelje, javnost).

Na uspeh strateške nadgradnje vpliva precej stvari. Ne glede na to pa velja izpostaviti predvsem tisto, k čemur je zares potrebno stremeti:

• Strategija podjetja naj bo vaša naložba, ne strošek
  Ironično, a resnično. Največji potencial podjetij se skriva v strateški nadgradnji, a se temu pogosto posveča najmanj časa, truda in sredstev. Verjemite v to, da obstaja razlog, zakaj vodilna svetovna podjetja toliko vlagajo v strategijo podjetja in strateško upravljanje. Naj vam ne bo težko investirati v svojo prihodnost.
• Strategija naj bo drzna, a premišljena 
  Strateška nadgradnja mora s svojo ambicioznostjo povezati podjetje. Biti mora v navdih in ponos. Tvegati pa je seveda potrebno pametno. O tem, kako to počnejo najboljši, smo že pisali. Preberite si o enem izmed boljših svetovnih strategov – podjetju Google Inc. – za katerega se včasih zdi. da hazardira, a v resnici zares napredno združuje drznost in premišljenost. Več o t.i. “alfa stavi” na umetno inteligenco in strojno učenje TUKAJ.
• Strategija podjetja naj stremi k temu, da postanete unikatni
  Pozabite posnemanje. Bolj kot je drugačno vaše razmišljanje, večji potencial ima lahko vaša strateška nadgradnja. Ustvarjanje vrednosti namreč pomembno zaznamuje funkcija razlikovanja. V tem kontekstu govorimo npr. o pojmih pozicioniranje, diferenciacija itd.
• Strategija podjetja naj temelji na tehnologiji
  S strateško nadgradnjo, ki ne temelji na tehnologiji, na nek način tvegate. Tehnologija gre namreč dlje, je bolj zanesljiva in cenejša ..
• Strategija podjetja naj se opira na dobro prakso
  Ugotovitve, na čem temeljiti svojo zmagovalno strategijo, so zlata vredne! In prav dobra praksa omogoča, da se zanesljiveje pogleda dlje. Bodite kreativni s svojim razmišljanjem in izkoristite njen potencial, kjer je to le mogoče. V članku “Strategija podjetja po vzoru tuje dobre prakse” smo za vas primerjali tri vsebinsko dokaj primerljive strateške nadgradnje v luči svoje prave uspešnosti, razčlenjene na EBITDA efekt (učinek na finančne rezultate) in EV/EBITDA efekt (vzdržnost poslovnega modela). Ugotovitve vas bodo presenetile!
• Strategija podjetja naj izvira iz podjetja
  Izrednega pomena je, da se s strategijo podjetje uspe poenotiti. Trg namreč zahteva suverenost, to pa je težko pokazati, če se misli eno, dela pa drugo. V praksi se kaže, da je strategija podjetja bolje sprejeta, če jo sooblikujejo ali usmerjajo zaposleni.

Strateško nadgradnjo pomembno zaznamujejo nepredvidljivost in nepopolne informacije. V okviru procesa se tako zahteva povezovanje abstraktnega in merljivega. Prav to pa je tudi tisto, kar dela strateško nadgradnjo tako kompleksno.

Recepta, kako razviti najboljšo možno strategijo ni, lahko pa se temu poskušamo približati. Pri tem je ključno izvajanje iteracij identifikacija koncepta – testiranje – sprememba, dokler je to glede na marginalno spremembo ustvarjene vrednosti seveda še smiselno.

Strateška nadgradnja je proces, ki se sicer deli v dva sklopa – 1) v identifikacijo strategije in 2) v izvedbo strategije.

1) V nadaljevanju strnjen opis ključnih faz prvega sklopa strateške nadgradnje, t.i. identifikacije strategije:

• Strateška izhodišča
  Strateško načrtovanje se začne s strateškimi izhodišči. Osnovne usmeritve vključujejo vrednote, poslanstvo in vizijo. Druge usmeritve pa se nanašajo na investitorjeve preference in pričakovanja ter vključujejo časovni horizont investiranja, finančno fleksibilnost, percepcijo tveganj, način rasti itd.
• Razumevanje trenutne situacije
  Razumevanje trenutne siruacije vključuje analizo zunanjih in notranjih dejavnikov. Ugotovitve pa temeljijo na analizi MEGA trendov, analizi PESTEL, analizi industrije, analizi izzivov v vrednostni verigi, analizi konkurence, poslovni in finančni analizi podjetja itd. Zavedati se je potrebno, da nepoglobljen pristop škoduje (GIGO učinek – garbage in, garbage out).
• Razumevanje ugotovitev, identifikacija vrednostnih vrzeli, iskanje idej, zbiranje možnosti
  Faza se precej zanaša na hevristiko. Pravilo palca, miselne bližnjice, principi in recepti pa so neke vrste most med abstraktnim in merljivim. Optimalnejše ustvarjanje vrednosti je namreč največkrat povezano z atipičnim razmišljanjem, drugačnimi pristopi, naprednejšimi rešitvami in novimi tehnologijami in najlažje pridemo do bistva na tak način. Včasih so za velike premike dovolj že zelo majhna spoznanja. Spomnimo npr. na družbo IKEA, ki je svoj uspeh zgradila na zelo osnovnem principu vedenjske ekonomije. Na dejstvu, da nam stvari, ki jih sami sestavimo, pomenijo več.
• Agilno izpopolnjevanje
  Strateška nadgradnja temelji na povezovanju ugotovitev dveh dobro poznanih teoretičnih modelov – 3C (customer, company, competition) in 4P (product, place, price, promotion). Kot osrednji del agilnega izpopolnjevanja pa se razume tudi poslovni model podjetja. Z njim se naslavlja ustreznost glede na tri ključne dimenzije – zaželjenost, izvedljivost in ekonomiko. Tako se poveže stranko, ustvarjanje vrednosti za stranko in poslovanje podjetja. Več si preberite v članku “Kako izgleda zmagovalni poslovni model?“
• Planiranje poslovanja
  Planiranje poslovanja zahteva, da razmišljamo o strukturi in uporabi t.i. omogočevalcev in podpornikov (procesi, ljudje, informacije, tehnologija in lokacija). Pomembno pa je razumeti tudi ciljne resurse in kompetence ter predvideti načine za doseganje zastavljenih nivojev. Rast in razvoj poslovanja se običajno prikaže v kontekstu štirih dimenzij – rast in učenje, notranji procesi, kupci, in finančni ukrepi. Več o t.i. BSC matriki si lahko preberete v članku “Uravnoteženi sistem kazalnikov – orodje #1“.

Strateška nadgradnja se spremlja s pomočjo doseganja ključnih mejnikov (koncepti, preizkusi, pilotni obseg poslovanja in serijski obseg poslovanja). Premike glede na ključne faze poteka pa lahko razumemo tudi v kontekstu ključnih preverb.

Pomembno je slediti spodnji grafiki, saj se le na tak način zagotovi, da se postopek strateške nadgradnje kot tak izvaja učinkovito.

Zahteve trga so vse večje, vse več pa je tudi podjetij, ki se ne prilagajajo dovolj hitro. Taka podjetja slabo končajo. V praksi se pokaže, da je razlogov več. Pogosto pa jih je moč povezati z nezavedanjem zaostajanja, neustreznim ukrepanjem, pasivnostjo ali pa kombinacijo naštetega.

Strateške spremembe postajajo vse pogostejše, obširnejše in intenzivnejše. Če je nekdaj veljalo, da so se strateška vprašanja naslavljala predvsem v času poslabševanja ekonomskih razmer, to že lep čas ne drži več. Danes strateška transformacija predstavlja tako rekoč kontinuiran proces. Vrednost se ustvarja na vse več načinov in vse bolj kreativno. Strateške kompetence pa so bolj kot kadarkoli potrebne prav zdaj.

Vse aktualnejša tematika strateških sprememb postaja rast podjetja (glej zelene pike). Ustvarjanje vrednosti v številnih podjetjih namreč pomembneje zaznamuje prav to, kako visok je potencial rasti in kako kapitalsko intenzivna je ta. Pa vi? Kako hitro in s kakšno lahkoto rastete? Razmišljate dovolj o rasti vašega podjetja?

Strateške spremembe je potrebno razumeti tudi v luči učinka. S časom in razširjenostjo namreč ta vodeni. Zato je zares pomembno, da smo tisti, ki orjemo ledino. Tisti, ki inoviramo. Tisti, ki izbrane strateške spremembe izvajamo proaktivno in ne zato, ker pač moramo. Star šahovski pregovor opisuje strategijo kot nekaj, kar je potrebno storiti, ko ni nič za storiti. Čas za strateško spremembo je torej danes, ne jutri!

Pri strategiji podjetja se stvari zares lomijo. Zato poskrbite, da ste na pravi poti. Opremite se za zmago! Kontaktirajte nas TUKAJ in predebatirajmo možnosti našega sodelovanja.

The post Strateška nadgradnja podjetja – Kako postati še boljši? appeared first on Consilue.

Konkurenčna strategija pooseblja način ustvarjanja konkurenčne prednosti podjetja. Gre za izražanje dodane vrednosti za kupca, bodisi skozi dajanje poudarka nizkim cenam (strategija stroškovne učinkovitosti) bodisi skozi dajanje dodatnih koristi, ki jih kupci cenijo (strategija diferenciacije).

V splošnem govorimo o štirih različnih opcijah razlikovanja družbe od konkurence – družba lahko postane vodilna na področju stroškovne učinkovitosti ali vodilna na področju diferenciacije, po obsegu poslovanja pa ozko (nišni igralec) ali široko usmerjena.

Izbira prave konkurenčne strategije je izjemnega pomena tako za razvoj strategije družbe, poslovne enote kot tudi izdelkov ter storitev.

Strategija stroškovne učinkovitosti

Strategija stroškovne učinkovitosti je zasnovana na zadovoljevanju osnovne potrebe. Vodenje v stroškovni učinkovitosti pomeni, da družba usmerja pozornost predvsem v zniževanje stroškov na najnižje možne nivoje, z namenom, da stranki ponudi najnižjo možno ceno in ji tako omogoči prihranke v primerjavi s ponudbo konkurence. Strategija stroškovne učinkovitosti zahteva visoke tehnične sposobnosti ter visok nivo investicij v tehnologijo, ki posledično omogoča tudi izkoriščanje ekonomij obsega.

V večini primerov se strategija stroškovne učinkovitosti za družbe, ki jo vzamejo “za svojo” prve, odrazi v povišanju tržnega deleža in višji izkoriščenosti zmogljivost, ki še dodatno znižujeta stroške družbe.

Družba, ki želi temeljiti svojo strategijo na minimiziranju stroškov zahteva:

• Visoko produktivnost
• Visoko izkoriščenost zmogljivosti
• Pogajalsko moč pri nakupu vhodnih surovin
• Vitko proizvodnjo (npr. JIT)
• Efektiven proizvodni proces
• Efektiven distribucijski kanal

Uspeh številnih blagovnih znamk, ki so Great examples of a cost leadership brands have obtained a major success by introducing revolutionary business models built on a single base – the lowest possible prices for a given perceived value.

Strategija diferenciacije

Strategija diferenciacije temelji na prepričanju, da vsaka družba potrebuje jasno in unikatno pozicioniranje. Družbe, ki verjamejo v diferenciacijo predpostavljajo, da zadovoljevanje nekaterih komplementarnih koristi določenemu segmentu kupcev predstavlja dodano vrednost, s katero opravičujejo višjo ceno.

Družba, ki želi temeljiti svojo strategijo na diferenciaciji, mora nenehno vlagati v:

• Vrhunsko kakovost (lastnosti, koristi, trajnost, zanesljivost)
• Znamčenje (močna prepoznavnost blagovne znamke in zvestoba)
• Strateško distribuiranje (izdelek/storitev postane nepogrešljiv/-a)
• Trženjske sposobnosti (oglaševanje, sponzoriranje idr.)

Strategija diferenciacije je lahko dalje razdeljena v segmente:

• Purifikacija (znižanje cene; znižanje zaznane vrednosti) – primer: EasyJet, Tata, Logan idr.

• Hibrid (znižanje cene; zvišanje zaznane vrednosti) – primer: IKEA (optimizacija dobavne verige), Loreal (nove BZ odgovor na krizo) etc.

• Sofistikacija (zvišanje cene; zvišanje zaznane vrednosti) – primer: Mercedes (status), VW (zanesljivost); Toyota (TQM)

Zgoraj omenjene družbe se kljub doseganju ekonomije obsega ne zanašajo na strategijo stroškovne učinkovitosti. Odlične trženjske sposobnosti jim omogočajo, da prodajajo svoje izdelke in storitve po višjih cenah in ob enem prepričujejo kupca, da blagovni znamki ostane zvest.

Strategija razvijanja tržne niše (obseg poslovnih aktivnosti)

Tako strategija stroškovne učinkovitosti kot tudi strategija diferenciacije sta lahko ozko ali široko usmerjeni. Majhnim in srednje velikim družbam zaradi slabše dostopnih resursov v primerjavi z velikimi podjetji pogosto preostane le, da se osredotočijo na določeno tržno nišo in tako postanejo ozko specializirani. Le poglobljeno razumevanje dinamike trga in potreb strank v povezavi z jasnim pozicionranjem in pravo poslovno strategijo vodi v zvestobo blagovni znamki.

Kako na trgu diferencirati svoje izdelke in storitve?

So vaši izdelki in storitve na trgu edinstveno pozicionirani? Če niso – sledite spodnjim korakom:

Korak 1: Določite trenutno pozicioniranje družbe ter posameznih izdelkov in storitev v strankini zavesti

Korak 2: Zamislite si konkurenčno strategijo (strategijo stroškovne učinkovitosti vs. strategijo diferenciacije), ki bi jo želeli zasledovati

Korak 3: Analizirajte konkurenco in določite standard v industriji

Korak 4: Preučite dinamiko trga in vrzeli na trgu

Korak 5: Dokončno določite ustrezno konkurenčno strategijo in poiščite potencialne praktične rešitve.

Želite slišati konkreten nasvet, ki se nanaša na poslovanje vašega podjetja? Poglejmo skupaj kako strateško nasloviti poslovne priložnosti, ki se vam odpirajo. Kontaktirajte nas!

The post Strategija diferenciacije in strategija stroškovne učinkovitosti appeared first on Consilue.