<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Finančne obveznosti Archives - Consilue</title>
	<atom:link href="https://consilue.com/tag/financne-obveznosti/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://consilue.com/tag/financne-obveznosti/</link>
	<description>Poslovni, finančni in davčni svetovalci</description>
	<lastBuildDate>Thu, 25 Nov 2021 07:57:41 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.4</generator>

<image>
	<url>https://consilue.com/wp-content/uploads/2019/10/favicon.ico</url>
	<title>Finančne obveznosti Archives - Consilue</title>
	<link>https://consilue.com/tag/financne-obveznosti/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Poslovanje bank in ustvarjanje vrednosti</title>
		<link>https://consilue.com/poslovanje-bank-ustvarjanje-vrednosti/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[administrator]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 28 Sep 2017 19:03:57 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Svetovanje povezano z uspešnostjo poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Banka]]></category>
		<category><![CDATA[Bankir]]></category>
		<category><![CDATA[Basel standardi]]></category>
		<category><![CDATA[Dana posojila]]></category>
		<category><![CDATA[Dobičkonosnost]]></category>
		<category><![CDATA[Dohodek iz storitev]]></category>
		<category><![CDATA[Dohodek iz trgovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Drugi dohodek]]></category>
		<category><![CDATA[Finančna sredstva]]></category>
		<category><![CDATA[Finančne obveznosti]]></category>
		<category><![CDATA[Finančne storitve]]></category>
		<category><![CDATA[Finančni vzvod]]></category>
		<category><![CDATA[Finančno načrtovanje]]></category>
		<category><![CDATA[Finančno svetovanje]]></category>
		<category><![CDATA[Likvidnost]]></category>
		<category><![CDATA[Likvidnost bank]]></category>
		<category><![CDATA[Neto obrestni dohodek]]></category>
		<category><![CDATA[Obrestne mere]]></category>
		<category><![CDATA[Obrestno tveganje]]></category>
		<category><![CDATA[P/B]]></category>
		<category><![CDATA[Prejeta posojila]]></category>
		<category><![CDATA[Regulacija]]></category>
		<category><![CDATA[Regulativa]]></category>
		<category><![CDATA[Ročnosti posojil]]></category>
		<category><![CDATA[Specifike bank]]></category>
		<category><![CDATA[Strokovnost b]]></category>
		<category><![CDATA[Svetovalne storitve]]></category>
		<category><![CDATA[Trendi]]></category>
		<category><![CDATA[Tveganje]]></category>
		<category><![CDATA[Tvorci vrednosti]]></category>
		<category><![CDATA[Ustvarjanje vrednosti]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://consilue.com/?p=448</guid>

					<description><![CDATA[<p>Vam finančni izkazi bank delujejo nerazumljivo? Vas zanima poslovanje bank in načini ustvarjanja vrednosti? Kako Basel standardi vplivajo na vrednost?</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/poslovanje-bank-ustvarjanje-vrednosti/">Poslovanje bank in ustvarjanje vrednosti</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Banke predstavljajo izjemno pomemben člen moderne ekonomije. Pogosto razumemo poslovanje bank kot specifiko. Zakaj finančni izkazi bank izgledajo drugače? Kako banke poslujejo in s kakšnimi tveganji in regulacijo se soočajo? Ali slednje vpliva na ustvarjanje njihove vrednosti?</p>
<p>Čeprav poslovanje bank na prvi pogled izgleda enotno, pa se v resnici precej razlikuje. Poznamo štiri skupine glede na vir dohodka banke:</p>
<ul>
<li><b>Neto obrestni dohodek</b> je dohodek ustvarjen kot razlika med stroški prejetih in danih posojil</li>
<li><b>Dohodek iz storitev</b> je dohodek ustvarjen s storitvami svetovanja pri transakcijah, javnih izdajah vrednostnih papirjev, upravljanju sredstev idr.</li>
<li><b>Dohodek iz trgovanja </b>je dohodek ustvarjen s trgovanjem finančnih instrumentov kot so npr. delnice, obveznice, denarne valute in drugi eksotični finančni instrumenti</li>
<li><b>Drugi dohodek</b> je dohodek ustvarjen z ne-bančnimi aktivnostmi kot npr. z nepremičninami, manjšinskimi naložbami, zavarovalnimi in pokojninskimi produkti</li>
</ul>
<p>Gibanje vrednosti je odvisno od gibanja tvorcev vrednosti po posameznih virih dohodka banke. Idealno je, da se v primeru finančnih svetovalnih storitev vire dohodkov obravnava ločeno. Poslovanje bank se torej razume v kontekstu njihovega fokusa.</p>
<p>Poleg tvorcev vrednosti, je potrebno razumeti tudi poslovne aktivnosti in načine ustvarjanja vrednosti. V nasprotju z nebančnimi organizacijami, banke ustvarjajo vrednost na obeh straneh izkaza finančnega položaja. Na strani kapitala in obveznosti kot odraz razlike med tržnimi obrestnimi merami za tržna posojila in ponujenimi obrestnimi merami za depozite z isto ročnostjo, na strani sredstev pa kot odraz dodane vrednosti finančnih produktov. Finančne obveznosti po definiciji torej nosijo predvsem operativno vlogo in ne predstavljajo zgolj vira financiranja poslovanja.</p>
<p>Izjemen pomen pri poslovanju bank pripisujemo tudi povezanim tveganjem. V zadnjem desetletju se je volatilnost donosnosti bančne industrije povečala, kar močno vpliva tudi na gibanje povprečnega razmerja P/B. Banke se soočajo z obrestnimi tveganji kot posledica neujemanja ročnosti prejetih in danih posojil ter depozitov. Zaradi visokega finančnega vzvoda banke občutijo že manjše spremembe obrestnih mer. Banke nosijo tudi pomembnejša tveganja povezana s trgovanjem za lasten račun in zabilančnimi postavkami.</p>
<p>Upravljanje s tveganji se ne nanaša le na usklajevanje zapadlosti in obrestnih mer, pač pa tudi na druge zunanje faktorje. Uspeh banke je močno odvisen od stanja gospodarstva, faze ekonomskega cikla posamezne industrije, stanja na kapitalskih in nepremičninskih trgih, monetarne politike države idr. Finančno načrtovanje in druge storitve finančnega svetovanja tako zahtevajo temeljito analizo različnih parametrov in napovedovanje prihodnjih trendov.</p>
<p>Banke so močno regulirane institucije tako na nacionalni ravni kot tudi širše. Regulacija je potrebna zaradi pomembne vloge v finančnem sistemu in visokih tveganj, s katerimi se banke srečujejo. V splošnem se regulativni okvir nanaša na varnost poslovanja, monetarno politiko, izpostavljenost posameznih bank, zaščito komitentov in investitorjev, vstopne ovire ter zagotovljeno strokovnost bank.</p>
<p>Iz vidika vrednosti je še posebej pomemben vpliv Basel standardov. Vpliv standardov se sicer razlikuje glede na primarno dejavnost bank, pri tradicionalnih bankah pa se odraža predvsem v povišanju in izboljšanju kapitala in likvidnosti bank.</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/poslovanje-bank-ustvarjanje-vrednosti/">Poslovanje bank in ustvarjanje vrednosti</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>EBITDA in EBITDA marža &#8211; vse kar morate vedeti!</title>
		<link>https://consilue.com/ebitda-ebitda-marza/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[administrator]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 21 Sep 2017 12:47:25 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Prevzemi in združitve]]></category>
		<category><![CDATA[Storitve vrednotenj]]></category>
		<category><![CDATA[Svetovanje povezano s strategijo podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Analiza poslovanja podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[CF]]></category>
		<category><![CDATA[Debt/EBITDA]]></category>
		<category><![CDATA[Denarni tok iz poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDA]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDA marža]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDA/Obresti]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDAR]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDARM]]></category>
		<category><![CDATA[Economic value added]]></category>
		<category><![CDATA[Enterprise value]]></category>
		<category><![CDATA[EV]]></category>
		<category><![CDATA[EV/EBITDA]]></category>
		<category><![CDATA[EVA model]]></category>
		<category><![CDATA[Finančne obveznosti]]></category>
		<category><![CDATA[Finančni dolg]]></category>
		<category><![CDATA[Finančni vzvod]]></category>
		<category><![CDATA[Kriteriji za pridobitev posojila]]></category>
		<category><![CDATA[Management]]></category>
		<category><![CDATA[Ocena vrednosti podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Operativni denarni tok]]></category>
		<category><![CDATA[Pridobitev posojila]]></category>
		<category><![CDATA[Primerjalna analiza poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Strateški management]]></category>
		<category><![CDATA[Vrednost kapitala]]></category>
		<category><![CDATA[Vrednost lastniškega kapitala]]></category>
		<category><![CDATA[Vrednost podjetja]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://consilue.com/?p=165</guid>

					<description><![CDATA[<p>EBITDA je dobro poznana finančna matrika. V svetu poslovnih financ je razumljena kot dober približek denarnemu toku iz poslovanja. Pogosto jo uporabljajo predvsem managerji, bankirji, ocenjevalci vrednosti, analisti in drugi. Preberite si več o pomenu in uporabi EBITDA.</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/ebitda-ebitda-marza/">EBITDA in EBITDA marža &#8211; vse kar morate vedeti!</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><iframe style="margin-top: 0px;" src="https://www.youtube.com/embed/2DWa6uZHQZw" width="560" height="315" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></p>
<p><strong>EBITDA</strong> je dobro poznana finančna matrika. Gre za relativno dober približek denarnemu toku iz poslovanja. Pogosto jo uporabljajo managerji, bankirji, ocenjevalci vrednosti, analisti in številni drugi.</p>
<p>Izračun matrike je bolj kot računovodskemu poročanju namenjen poslovodnemu računovostvu in zato največkrat ni podrobneje opredeljen. Veliko vlogo igra narava posameznih računovodskih postavk in sporočilnost.</p>
<p>EBITDA nam pove koliko dobička pred obrestmi, davki, amortizacijo izbrano podjetje ustvari z investiranim kapitalom. Negativna EBITDA za podjetje predstavlja alarm, saj sporoča, da se podjetje pri svojem poslovanju srečuje s pomembnimi fundamentalnimi problemi.</p>
<p>Običajno ljudje iz stroke uporabljajo normalizirano EBITDA. Normalizacija EBITDA vsebuje prilagoditve managementa, pro-forma prilagoditve in druge prilagoditve. S takimi prilagoditvami se naslovi dogodke enkratne narave in druge dogodke, ki po naravi ne sodijo v kontekst normalnega poslovanja in lahko popačijo &#8220;pravo sliko&#8221;.</p>
<p>Pomembno je še enkrat poudariti, da je omenjena matrika zgolj približek denarnega toka iz poslovanja. Bilo bi jo napačno enačiti z denarnim tokom iz poslovanja, ker slednja namreč ne upošteva denarni tok potreben za financiranje obratnega kapitala.</p>
<p>Kot finančna matrika dominira v finančnem svetu. Je relativno zelo enostavna in hitra za uporabo, daje pa že relativno zanesljive rezultate. Še posebej pogosto se uporablja predvsem v povezavi s pojmi kot so finančni dolg, vrednost podjetja, indikatorji poslovanja:</p>
<p>&#8211; <strong>Finančni vzvod:</strong> Finančni dolg/EBITDA</p>
<p>Ta matrika kaže razmerje med finančnim dolgom in sposobnostjo podjetja, da generira denarni tok iz poslovanja pred amortizacijo. Splošno rečeno v večini primerov vzvod &gt;3- 4 za poslovne banke ni več sprejemljiv.</p>
<p>&#8211; <strong>Pokritje obresti:</strong> EBITDA / Finančne obresti</p>
<p>Ta matrika prikazuje sposobnost podjetja, da pokriva finančne obresti z denarnim tokom iz poslovanja pred amortizacijo. Vrednost &lt;1 ni vzdržna.</p>
<p>&#8211; <strong>Mnogokratnik vrednosti:</strong> Vrednost podjetja/EBITDA</p>
<p>Ta matrika prikazuje percepcijo trga glede vrednosti podjetja glede na njegovo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz poslovanja pred amortizacijo.</p>
<p>&#8211; <strong>Kazalnik poslovanja: </strong>EBITDA / Celotni prihodki (EBITDA marža)</p>
<p>Ta matrika omogoča relativno primerjavo z drugimi podjetji in v kombinaciji z drugimi matrikami sporoča uspešnost oz. učinkovitost poslovanja.</p>
<p>EBITDA ima tudi svoje izpeljanke in sicer EBITDAR in EBITDARM in sicer za primere kjer je vpliv najemnin, prestrukturiranj, kompenzacij uprave in drugo lahko znaten. Slednje predvsem velja v trgovini, zdravstvu, nepremičninskih družbah itd.</p>
<p>Danes se vse več strokovnjakov zaveda tudi s to matriko povezanih pomankljivosti. Številni so za ta namen preklopili na uporabo naprednejših modelov, ki bolj celostno obravnavajo poslovanje podjetja. Poznamo jih pod kraticami EVA, RI, CFROI, DCF itd. Čeprav omenjeni finančni modeli bistveno naprednejše in bolj poglobljeno naslavljajo poslovanje podjetja, pa so bistveno bolj kompleksni za obravnavo. Zahtevajo pa tudi uporabo številnih subjektivnih predpostavk.</p>
<p><a href="http://consilue.com/povecajte-vrednost-vasega-podjetja/">Vas zanima kako izboljšati poslovanje vašega podjetja?</a> Dovolite nam, da vas usmerimo.</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/ebitda-ebitda-marza/">EBITDA in EBITDA marža &#8211; vse kar morate vedeti!</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
