Trg torej dokazuje, da so si managerski prevzemi podjetij kot oblika odkupa vsekakor izborili svoje mesto. Tudi zahvaljujoč unikatnim prednostim, ki jih managerski prevzemi podjetij nudijo ključnim akterjem. Spodaj nekaj izbranih …

* Finančni investitorji kot partnerji v številnih primerih finančno podpirajo management oz. izvedbo transakcije. 

Managerski prevzem podjetja pa nikakor NI primerna izbira za vse. Tovrsten prevzem mora namreč podpreti tudi ustrezno ustvarjena vrednost. Slednje se s finančnim modeliranjem seveda tudi preverja.

Managerski prevzemi podjetij se med seboj precej razlikujejo in krivično bi bilo metati vse v isti koš. Ključno je zato razumeti vsebino posameznega managerskega prevzema in šele nato soditi, za kaj se pravzaprav gre. Pri tem je dobro v obzir vzeti vsaj naslednje:

• Kako se managerski prevzem podjetja financira? Kakšno je razmerje lastnih sredstev vs. sredstev drugih? O kakšnem zavarovanju/poroštvu govorimo?
• Kakšne kompetence ima management? Kakšna so s transakcijo povezana tveganja? Kakšen je finančni vzvod? Kdo vse podpira transakcijo in zakaj/kako?
• Kakšen učinek na druge deležnike se predvideva (odplačilo na račun izčrpavanja družbe vs. odplačilo na račun ustvarjanja vrednosti družbe)?
• S kakšno strokovnostjo se pristopa k izvedbi managerskega prevzema (poglobljenost dokumentacije in analiz)?

Prav je, da managerski prevzem podjetja v največji možni meri izkoristi tudi svoje unikatne prednosti. Te namreč nikakor niso zanemarljive …

* “Možnosti podpore nadaljne rasti in razvoja” ter “Kapitalsko močan in aktiven lastnik” sta prednosti, ki odražata vključenost finančnih investitorjev.

Tako kot vsaka stvar, pa imajo tudi managerski prevzemi svoje slabosti. Iz pretekle prakse se kaže, da pomembnejšo vlogo pri managerskih prevzemih pogosto odigra tudi pohlep. Velja izpostaviti predvsem točke, na katerih pade večina slabše zasnovanih primerov:

• Finančni vzvod in z njim povezana tveganja
  Managerski prevzemi v svoji naravi v številnih primerih vključujejo prvine prevzemov z vzvodom. Managerji pa v želji po “več” pogosto stremijo k uporabi prekomernega finančnega vzvoda, s čimer porastejo tudi tveganja uspešne izvedbe managerskega prevzema podjetja.
• Fokus na prevzemu, ne na tekočem poslovanju
  Preučevanje priložnosti izvedbe managerskega prevzema lahko preusmeri razmišljanje in osredotočenje managementa. Na račun tega lahko tekoče poslovanje podjetja tudi resneje trpi.
• Nedovoljeno ravnanje managementa
  V primeru managerski prevzemov gre za zares tanko mejo med korektnostjo in zlorabo položaja. Management je razvpet med stanjem in interesi pred, med in po transakciji. Pogosto obstaja nevarnost konflikta interesa, uporabe notranjih informacij itd.

Struktura managerskega prevzema podjetja zavisi od specifik primera, pomembneje pa jo zaznamujeta prav regulativa in financiranje. V Sloveniji je v preteklosti kot posledica neuspelih managerskih prevzemov sicer prišlo do vidnejših sprememb v zakonodaji.

Managerski prevzem podjetja kot oblika odkupa vsekakor ima preverjen potencial in je lahko vaša prava odločitev! Preteklost pa več kot očitno dokazuje tudi to, da tovrstne transakcije niso za vsakogar in da z njimi povezanih tveganj ne gre podcenjevati. Dovolite, da skupaj z vami presodimo, ali je tovrsten način odkupa za vas primerna poteza in kako ga lahko obrnete sebi v prid. Kontaktirajte nas TUKAJ. Spoznajte proces managerskega prevzema podjetja. Pridobite vpogled v ključne gradnike uspešnega vzorčnega primera managerskega prevzema podjetja.

The post Managerski prevzem podjetja – unikat med odkupi appeared first on Consilue.

In ne … ni govora o delu v zgoraj naštetih podjetjih, ampak o nečem precej boljšem za vaš žep …

Številni najuspešnejši managerji v Sloveniji se dnevno srečujejo z vprašanji povezanimi z nadaljevanjem svoje kariere. Zavedajo se:

• da so možnosti vidnejšega napredovanja običajno zelo omejene,
• da politika nagrajevanja zaposlenih ni in nikoli ne bo zares ustrezno stimulativna,
• da pri opravljanju svojega poslanstva nimajo zadovoljive avtonomnosti,
• da poznajo tisti pravi recept za uspeh in imajo željo po več.

Kot odgovor na zgornja izhodišča se pogosto ponudi podjetništvo. A podjetništvo ni management. Ustvariti nekaj iz nič pa ni niti hitro niti enostavno. Prva leta ustanovitve podjetja so pogosto označena kot “mrtva leta”. Nekateri to sprejmejo in podjetništvo vzamejo kot izziv, številni pa se prav zaradi tega ne odločijo narediti kakršenkoli večji premik. In prav zato se je potrebno zavedati, da obstajajo tudi manj poznane alternative. Take, ki so pogosto bistveno primernejša izbira za višji management.

Managerji z odprtjem zagonskega podjetja zapostavljajo svoje glavno orožje – poglobljeno znanje in bogate izkušnje managementa.

V nadaljevanju smo pripravili pregled izbranih možnosti nadaljevanja kariere za višji management. Sestavljajo ga možnosti, ki se navezujejo tako na podjetništvo (glej Opcija 1, 2, 3, 4) kot tudi na management (glej Opcija 5, 6, 7, 8). Vse predstavljeno pa temelji na ideji, da je za uresničitev ambicij višjega managementa potrebna vidnejša participacija v kapitalu.

Katere so TOP 4 možnosti nadaljevanja kariere za višji management?

• Iskalec v t.i. iskalnem skladu
  Iskalni sklad je izraz za investicijsko sredstvo, v okviru katerega t.i. iskalec od finančnih investitorjev (npr. bogatejši posamezniki, družinske pisarne, skladi tveganega kapitala, skladi zasebnega kapitala) zbere kapital za iskanje prevzemnih priložnosti in prevzem podjetja skladno z vnaprej določeno strategijo, nato pa iskanje izvede, izbrano podjetje prevzame in ga v predvidenem obdobju kot CEO aktivno upravlja. Iskalni sklad je izjemno priljubljen med investitorji, saj prinaša nadpovprečno visoke donose (v povprečju okrog 35% letno), in iskalci, saj jim omogoča nadpovprečno visoko plačo in nagrado v obliki kapitala (običajno se pridobi do 30% lastniški delež). Več o iskalnem skladu si lahko preberete v članku “Iskalni sklad” kot vse atraktivnejša izbira podjetnikov in investitorjev, lahko pa nas tudi kontaktirate za bolj poglobljeno predstavitev iskalnega sklada.
• Managerski odkup podjetja
  Managerski odkup podjetja je oblika vstopa v manjšinski ali večinski del lastništva podjetja, kjer management deluje. Izvede se lahko z lastnimi sredstvi oz. s podporo sredstev drugih. Oblika odkupa kot taka ima svoje prednosti tako za obstoječe lastnike, management kot tudi investitorje, ki tako transakcijo podprejo. Za obstoječe lastnike je managerski odkup podjetja relevanten zaradi npr. zaupanja v kontinuiteto poslovanja, višje hitrosti in manjših tveganj procesa prodaje, nerazkrivanja občutljivih podatkov konkurenčnim podjetjem, itd. Za management in investitorje, ki ga podpirajo, pa managerski odkup podjetja predstavlja priložnost ustvarjanja višjega donosa ob zmernejših tveganjih. O prednostih in slabostih managerskega odkupa podjetja, o pristopu, o izzivih in naslavljanju pričakovanj različnih akterjev, si preberite v članku “Managerski prevzem – unikat med odkupi“, lahko pa nas tudi kontaktirate za bolj poglobljeno predstavitev.
• Odkup podjetja z vzvodom
  Odkup podjetja z vzvodom je oblika vstopa v lastništvo podjetja, ki je v tujini bistveno pogostejša in manj stigmatizirana kot pri nas. Ideja odkupa z vzvodom je, da management s pomočjo visokega finančnega vzvoda in z eventuelno podporo so-investitorjev, pridobi vidnejše lastništvo, ki se nato največkrat odplačuje z denarnim tokom podjetja. Lastniški delež in podpora so-investitorjev managementu omogočata, da aktivno upravljanja prevzeto podjetje. Primernost opcije je zaradi visokega vzvoda sicer občutljiva na spremembe v zunanjem okolju. Izbrane značilnosti odkupa podjetja z vzvodom lahko pogosto vidimo tudi v kontekstu iskalnih skladov in managerskih odkupov.
• Prenos domačega podjetja
  Prenos domačega podjetja seveda ni na voljo vsem. Pogoj je seveda, da družinsko podjetje obstaja in da so starši pripravljeni prenesti posel nasledniku. Prenos se lahko izvede kot dedovanje, kot odkup ali pa kot neke vrste hibrid obojega. V primerih prenosa domačega podjetja se vse vrti okrog nasledstva. Za tak prevzem pa velja, da pogosto poleg ekonomskih interesov, vključuje tudi številne druge, predvsem take, ki odražajo voljo in pričakovanja svojih predhodnikov. Prenos domačega podjetja sicer predstavlja bolje poznano možnost, ne glede na to, pa kljub temu skriva številne pasti. Predvsem to, kako organizirati prenos, da bo omogočal deljenje znanja in izkušenj predhodnikov, ne bo pa hromil potenciala, ki ga skrivata podjetje in novi management.

Zakaj bi moral management primarno razmišljati o izpostavljenih možnostih?

• Poznavanje managementa je ključna konkurenčna prednost
  Poglobljeno znanje in bogate izkušnje managementa so zares veliko vredne. Dejstvo pa je, da do izraza pridejo predvsem v podjetjih, ki so že nekoliko večja in ne v zagonskih podjetjih. Pri obravnavi možnosti nadaljevanja kariere za višji management je torej smiselno razmišljati o oblikah vstopa v lastništvo malih, srednjevelikih in večjih podjetij in sicer na način, ki omogoči, da se managerju pripiše pomembnejšo vlogo in ustrezneje stimulira njegov angažma.
• Že uveljavljena podjetja so manj tvegana kot zagonska
  Pomembnejša prednost vstopa v nekoliko večje podjetje pa je tudi v tem, da se od managementa ne pričakuje več zelo specifičnih znanj povezanih z industrijo, v kateri podjetje posluje. Prav slednje lahko omogoči hitrejše napredovanje, pa tudi tveganja neuspeha so nižja. Je pa res, da številne morda prestraši absolutno gledano višji začetni vložek ali pa višja stopnja odgovornosti, česar pri podjetništvu običajno ni.
• Poglejte na vaše možnosti iz vidika naložbe, ne dela
  Posameznikov pravi potencial ustvarjanja vrednosti ne temelji na prispevku njegovega dela (mesečna plača), ampak na prispevku njegovega kapitala (investicija v lastništvo). Ni važno le to, po kakšni ceni vstopate v investicijo, pač pa tudi to, po kakšni ceni izstopate. Mikro in mala podjetja se enostavno odpre, a bistveno težje dobro proda. Srednje velika in velika podjetja se težje kupi in lažje in bolje proda. Na mestu je torej vprašanje, kakšen je horizont investiranja in kakšen razvoj je realno pričakovati. Nadgraditi že uveljavljeno podjetje je eno, razviti zagonsko podjetje v srednje veliko ali veliko podjetje pa je nekaj povsem drugega. Krajši horizont pa daje nenazadnje tudi neke vrste dodatno varnost, da se iz investicije po potrebi prej umaknemo in od tega še vedno nekaj imamo. Ta vidik posamezniki pogosto spregledajo ali pa se jim zaradi časovne oddaljenosti ne zdi dovolj relevanten, kar je seveda velika napaka.

Strokovna literatura poziva podjetnike, da naj zares dobro razmislijo o karakteristikah različnih možnosti kariernih premikov, še preden se dejansko odločijo narediti svoj prvi korak. Ne glede na vse pa je prav, da se preferirajo opcije, ki so povezane s ključnimi kompetencami vsakega posameznika.

Kontaktirajte nas. Naredimo korak naprej v vašo uspešnejšo prihodnost skupaj!

The post TOP 4 karierne možnosti za višji management appeared first on Consilue.

Če ste na katerega od zgornjih dveh vprašanj odgovorili z DA, potem morate vedeti več o iskalnih skladih …

Kaj je “iskalni Sklad” in kako deluje?

Iskalni sklad je investicijsko sredstvo, ki omogoči enemu ali več uspešnim podjetnikom zbrati denar investitorjev ter financirati iskanje in prevzem izbranega podjetja, v katerem se prevzame vodstvena vloga. Tovrstne aktivnosti na trgu niso nova stvar, postajajo pa v zadnjih letih vse pogostejše. Prijel se jih je celo naziv “prevzemno podjetništvo”.

Iskalni skladi običajno združujejo večje število strank. Iskalci (običajno 1-2 osebi) so po večini mladi, drzno misleči in inteligentni ljudje z relevantnimi izkušnjami. Taki z voljo in znanjem, ki premika gore. Preostali investitorji (običajno 4-20 oseb) pa so pogosto premožnejši posamezniki in družine ali pa različni finančni skladi, ki v svoji investicijski strategiji predvidevajo tovrstne naložbe. 

Ključna značilnost iskalnega sklada je, da so na številne pomankljivosti poslovanja podjetja (npr. odvisnost od ključnih kadrov, nestandardizirani procesi, nejasna organizacijska struktura, slabo razvite unikatne prodajne prednosti, sezonskost poslovanja) pripravljeni pogledati iz perspektive potencialnih izboljšav, ki jih nameravajo izvesti po prevzemu aktivnega upravljanja prevzemne tarče. Podjetja z zgornjimi pomankljivostmi so namreč pogosto manj zaželena pri številnih drugih potencialnih investitorjih, njihova prodaja pa lahko predstavlja resen izziv.

Iskalni sklad in izbrani koraki:

Iskalni sklad običajno deli svoje delovanje v dve fazi:

• Faza priprave običajno traja 1-2 leti in se nanaša na pripravo strategije iskalnega sklada, preliminarno zbiranje virov financiranja, iskanje izbrane prevzemne tarče, preglede prevzemnih tarč in izvedbo pogajanj z obstoječimi lastniki, zbiranje virov financiranja za prevzem, sklenitev transakcije
• Faza upravljanja podjetja običajno traja 3-7 let in se nanaša na vodenje in realizacijo zastavljene ustvarjene vrednosti. Iskalec prevzame aktivno upravljanje prevzetega podjetja, soinvestitorji pa ga pri njegovem delovanju podpirajo in usmerjajo.

Idejo iskalnega sklada je v zadnjih letih začelo intenzivneje podpirati tudi zunanje okolje. Razvite države vse bolj razumejo, kako resen in pereč problem predstavlja vrzel pri prenosu izbranih lastništev v podjetjih, predvsem v segmentu SMP, in s tem povezana neučinkovitost. V okviru nekaterih vodilnih univerz (npr. Harvard, Stanford, Oxford, INSEAD) se tako že izvajajo tudi programi, ki v okviru MBA študija preliminarno pripravljajo najboljše kadre, da se soočijo s tovrstnimi izzivi. Na trg prihajajo tudi iskalnim skladom namenjeni specializirani finančni produkti – npr. SBA posojilo v ZDA. Vse več je tudi dogodkov, mreženja med ljudmi v tej skupnosti, deljenja zgodb o uspehu, itd.

Kako iskalni sklad ustvarja vrednost?

Prevzeto podjetje je neke vrste platforma za doseganje zastavljenega donosa. Kot je moč razbrati že iz naziva – “iskalni sklad” – se vse vrti okrog iskanja prevzemne tarče in kasnejše vodstvene vloge iskalca. Ustvarjanje vrednosti se torej osredotoča preliminarno na maksimiziranje denarnega toka in minimiziranje tveganj.

Primer poenostavljenega izračuna vrednosti podjetja ob vstopu in izstopu:

• Vstop: 5x EV/EBITDA mnogokratnik x 1.000.000 EUR EBITDA = 5.000.000 EV
• Izstop: 7x EV/EBITDA mnogokratnik x 2.000.000 EUR EBITDA = 14.000.000 EV

Za ustvarjanje vrednosti med vstopom in izstopom pravzaprav ne potrebujete poznati kompliciranih metod vrednotenja podjetij. Številne aktivnosti, ki prispevajo k ustvarjanju vrednosti smo namreč izpostavili v članku – Vrednotenje podjetja in kako do višje vrednosti.

motivACIJA in izzivi iskalnega sklada

Glavna motivacija za participacijo v iskalnem skladu je doseganje nadpovprečno visokih donosov. Sodeč po študiji univerze Harvard se ti v povprečju gibljejo nekje okrog 35% letno. Problem principal-agent je redek, saj se interese iskalca zelo dobro uskladi z interesi investitorjev. Iskalcu poleg relativno visoke plače pripada tudi nagrada v obliki kapitala (do 30% lastniškega deleža prevzetega podjetja). Ta ga ustrezno motivira za vodenje podjetja iz dneva v dan.

Izzivov, s katerimi se srečujejo iskalni skladi, je sicer precej. Iskalni sklad združuje večje število strank, njihova pričakovanja in interesi pa so si lahko zelo različni. Med pomembnejšimi vprašanji, ki med drugim zaznamujejo uspeh iskalnega sklada so npr. kakšen je pravi profil iskalca in kako nasloviti njegove pomankljivosti, katere soinvestitorje povabiti k sodelovanju, kako komunicirati poslovno priložnost, katera je ključna dokumentacija in kako jo strukturirati, kako poiskati prave prevzemne priložnosti, kako oblikovati finančno strukturo in na podlagi katerih predpostavk testirati scenarije razvoja poslovanja, itd.

Potrebno je razumeti, da so donosi visoki v povprečju. V preteklost pai je bilo tudi nekaj zgodb, ki se niso odvile skladno s pričakovanji. Statistika univerze Stanford s tega področja govori o:

• cca 30% iskalnih skladov, ki so iskali dlje od dveh let;
• cca 20% iskalnih skladov, ki so končali brez prevzema;
• cca 8% iskalnih skladov, ki so realizirali negativen donos.

V praksi se je v neuspelih primerih pokazalo predvsem eno – neustrezno določena finančna struktura. Običajno je ta oblikovana po vzoru spodnje sheme. Ključno je, da je seveda primerno uravnotežena. Večji kot je finančni vzvod, višji donos se lahko pričakuje. Višje pa je hkrati tudi tveganje. Poglobljeno razumevanje je sicer moč pridobiti s pripravo scenarijev poslovanja ob različnih predpostavkah.

Iskalni sklad je lahko v številnih primerih prava poslovna priložnost. To nenazadnje dokazuje tudi eksponentna rast števila sklenjenih transakcij.  

Vas zanima več? Iskalcem in investitorjem nudimo poglobljeno in celovito podporo. Kontaktirajte nas in preverite možnosti našega sodelovanja!

The post “Iskalni sklad” kot vse atraktivnejša izbira podjetnikov in investitorjev appeared first on Consilue.