<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Pogajalska moč Archives - Consilue</title>
	<atom:link href="https://consilue.com/tag/pogajalska-moc/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://consilue.com/tag/pogajalska-moc/</link>
	<description>Poslovni, finančni in davčni svetovalci</description>
	<lastBuildDate>Fri, 19 Nov 2021 18:38:21 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.4</generator>

<image>
	<url>https://consilue.com/wp-content/uploads/2019/10/favicon.ico</url>
	<title>Pogajalska moč Archives - Consilue</title>
	<link>https://consilue.com/tag/pogajalska-moc/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Korporativna strategija in mojstri hazarderstva</title>
		<link>https://consilue.com/korporativna-strategija-google/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[administrator]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 05 Feb 2019 09:32:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Svetovanje povezano s strategijo podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Alphabet]]></category>
		<category><![CDATA[Bitcoin]]></category>
		<category><![CDATA[Celično gojenje]]></category>
		<category><![CDATA[Davčne počitnice]]></category>
		<category><![CDATA[Davčni regulator]]></category>
		<category><![CDATA[Denar je kralj]]></category>
		<category><![CDATA[EBIT]]></category>
		<category><![CDATA[EBITDA]]></category>
		<category><![CDATA[Finančni izkazi]]></category>
		<category><![CDATA[Gensko modificiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Google]]></category>
		<category><![CDATA[Investicijsko bančništvo]]></category>
		<category><![CDATA[Kapitalski trgi]]></category>
		<category><![CDATA[Korporativna strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Kratkoročne naložbe]]></category>
		<category><![CDATA[Makro trendi]]></category>
		<category><![CDATA[Molekularno oblikovanje]]></category>
		<category><![CDATA[Obogatena resničnost]]></category>
		<category><![CDATA[Osebni asistent]]></category>
		<category><![CDATA[Personalizirana medicina]]></category>
		<category><![CDATA[Pogajalska moč]]></category>
		<category><![CDATA[Poslovna strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Presežna denarna sredstva]]></category>
		<category><![CDATA[Rast prodaje]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Strojno učenje]]></category>
		<category><![CDATA[Struktura virov financiranja]]></category>
		<category><![CDATA[Tehnologija]]></category>
		<category><![CDATA[Umetna inteligenca]]></category>
		<category><![CDATA[Zadovoljstvo potrošnikov]]></category>
		<category><![CDATA[Zvestoba uporabnikov]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://consilue.com/?p=1197</guid>

					<description><![CDATA[<p>Analiza dobre prakse razvoja korporativne strategije finančnega holdinga Alphabet Inc. (Google Inc.) in izbrana ključna izhodišča analitskega razmišljanja.</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/korporativna-strategija-google/">Korporativna strategija in mojstri hazarderstva</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<figure class="wp-block-video"><video style="aspect-ratio: 854 / 480;" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/Google-Inc-Masters-of-corporate-strategy-Consilue-1.mp4" controls="controls" width="854" height="480"></video></figure>



<div class="wp-block-spacer" style="height: 20px;" aria-hidden="true"> </div>

<p>VODILNA SVETOVNA PODJETJA NAS KONTINUIRANO PRESENEČAJO. DA OSTAJAJO V ELITI NAJBOLJŠIH KOMUNICIRAJO VSE BOLJ PREBOJNE IN VIZIONARSKE IDEJE. ZELO DOBRO SE ZAVEDAJO, DA NJIHOVE <strong>TRŽNE VREDNOSTI</strong> MED DRUGIM <strong>MOČNO ZAZNAMUJETA PRAV OBSEG IN RAST BODOČEGA POSLOVANJA</strong>. BOLJ KOT SO ZADEVE ABSTRAKTNE IN ODŠTEKANE, VEČ ZANIMANJA PRITEGNEJO IN <strong>VEČJI JE LAHKO NJIHOV ZAZNANI POTENCIAL</strong>. ZMAGOVALCI SO TISTI, KI <strong>TVEGAJO VELIKO, A NA PAMETEN NAČIN</strong> – PRIMER ALPHABET INC.</p>
<p><strong>Alphabet Inc.</strong> je finančni holding, ki povezuje prebojna tehnološka podjetja. <strong>Google Inc.</strong> trenutno predstavlja glavnino poslovanja tega holdinga, ostale naložbe pa so še v relativno zgodnjih fazah. To so Access, Calico, CapitalG, GV, Nest, Verily, Waymo, X in številni še neoddeljeni projekti. Ukvarjajo se z različnimi področji – <strong>organiziranje informacij, investicijsko bančništvo, IT infrastruktura, biologija in staranje, zdravstvo, pametno upravljanje doma, transport in logistika, televizija</strong>, itd.</p>
<p>Že samo ime holdinga Alphabet Inc. simbolizira poslanstvo, <strong>plasiranje t.i. »alfa stav«</strong>. V svoji viziji so zapisali: »Želimo biti epicenter kreativnosti in inovacij neverjetnih razsežnosti ter s tehnologijo naslavljati velike probleme.« Albert Einstein je nekoč dejal: »<strong>Najboljša investicija je investicija v znanje</strong>.« in zdi se, da so pri Alphabet Inc. to izjavo vzeli zelo dobesedno in zelo resno. Vse intenzivneje namreč stavijo na kombinacijo tehnologije in učenja, povedano z drugimi besedami, <strong>stavijo na strojno učenje</strong> in <strong>umetno inteligenco</strong>.</p>
<p>Kakšen je pravzaprav sam potencial omenjenih tehnologij, zelo lepo razkriva že npr. preprost šahovski preizkus. Določili so pravila igranja in računalnik je sam razvil svoje znanje igranja na podlagi iteracij. V zgolj 4ih urah procesiranja je znanje že prekašalo najbolj napredno šahovsko programsko opremo osnovano na podlagi stoletij igranja šaha ljudi. Šah je seveda le banalni primer. Potencialnih aplikacij je izjemno veliko. Monetarno gledano <strong>vrednost trga ocenjujemo v trilijonih dolarjev</strong>. Omenjeni tehnologiji naj bi namreč po nekaterih ocenah prispevali k<strong> več deset odstotnemu porastu svetovnega BDP</strong>.</p>
<p>Verjetno se niti ne zavedamo pred kakšnim napredkom se je znašlo človeštvo. Kumulativna baza znanja bo kar naenkrat dobila nove dimenzije razsežnosti, saj bo <strong>znanje pričelo rasti bistveno hitreje kot do sedaj</strong>. Praktično gledano <strong>skladno s stopnjami razvoja IT infrastrukture</strong>. Izumi kot npr. kvantni računalniki pa bodo zadeve še pospešili. Novo znanje bo odprlo vrata v svet povsem drugačnega življenja.</p>
<p>Vsem dobro poznani kitajski magnat in biznisman, Jack Ma, je na enem izmed javnih govorov dejal: »Bolj je pomembno, da si v nečem prvi, kot to, da stvari delaš popolno.« S tem je izpostavil pomembnost učinka prvega, ki se ga podjetniki še vedno premalo zavedajo. Alphabet Inc. s svojimi rešitvami zagotovo orje ledino, na mnogih področjih pa se njegovo inoviranje v kombinaciji s tržno prevlado odraža tudi v t.i. <strong>oblikovanju trendov</strong>.</p>
<p>Če je do sedaj veljalo, da je Googlovo napredno iskalno orodje osnova za iskanje informacij preko medijev kot so npr. računalnik, telefon, tablica idr., pa gre sedaj podjetje z integracijo tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja še korak naprej. Vse bolj se <strong>uveljavlja že kot osebni asistent</strong> oz. <strong>desna roka vsakega posameznika</strong>. Kot orodje, ki bo drastično izboljšalo in poenostavilo ne samo informiranost, pač pa tudi naš operativno zahteven vsakdan. Kljub temu, da sta podjetji Amazon Inc. z orodjem Alexa in Apple Inc. z orodjem Siri v samem začetku po aktivni uporabi prednjačili, pa se vse bolj zdi, da bo zmagovalec te bitke podjetje Google Inc. in sicer prav zaradi sinergij povezovanja produktov.</p>
<p>Inovacije so le osnova. Za uspeh je namreč potrebno še precej več. Med drugim tudi dobro razvita <strong>sposobnost povezovanja razvojnega potenciala in plasiranja rešitev na trg</strong>. Spomnimo npr. kako je Google Inc. kot vzvod za penetracijo neke ideje v preteklosti pogosto uporabil ne samo organske pristope, pač pa tudi <strong>prevzeme podjetij</strong>. Android verjetno danes ne bi tako prednjačil, če ne bi v pravem trenutku prišlo do prevzema podjetja Motorola Mobility (12,5 milijarde USD, 2012) in s tem pospešitve penetracije operacijskega sistema na trg. Enako velja za prevzem Nest Labs (3,2 milijarde USD, 2014), ki je podjetju omogočil razvoj svoje prisotnosti v gospodinjstvih, v segmentu IoT. Pa prevzem YouTube (1,7 milijarde USD, 2006) s katerim je podjetje uspešno odgovorilo na prenos tradicionalne televizije na svetovni splet in znatno povečalo svoj oglaševalski potencial. Spomnimo tudi na prevzem Izraelskega podjetja Waze (1,15 milijarde USD, 2013), ki je znatno izboljšalo aplikacijo Google Zemljevidi z naprednejšim izračunavanjem časa potovanja, predlaganja najbolj optimalnih poti itd.; ali pa prevzem HTC – Pixel Smartphone Division (1,1 milijarde USD, 2017) s katerim je podjetje okrepilo razvojno ekipo in namerava resneje ogroziti Applov Iphone vrednostni kolač. Da gre za veliko število aktivnosti in napredno ter drzno razmišljanje priča tudi več kot 200 drugih prevzemov v zadnjih 10 letih. Vse pomembnejšo vlogo pri tem igrata tudi Gradient Ventures in Google Assistant Investment Program.</p>
<p>Alphabet Inc zelo dobro razume kako pomembno je <strong>aktivno spremljati trende</strong> in jih <strong>sooblikovati</strong>. Navade ljudi se vse hitreje močno spreminjajo, kar odpira vse večje in večje tržne priložnosti. Biti prvi na tako ključnih področjih kot je strojno učenje in umetna inteligenca odpira vrata potenciala enormnega generiranja vrednosti v prihodnje. <strong>Kapitalsko nezahtevno poslovanje</strong> od managementa zahteva, da svoje napore <strong>usmerjajo v rast</strong>. Od tu tudi <strong>težnja osredotočanja na končne uporabnike, izboljšanja uporabniške izkušnje, percepcije blagovnih znamk, zvestobe in zadovoljstva uporabnikov</strong> itd. Da gre za izjemno uspešno taktiko je jasno že na daleč. Pretekle rasti so zavidljivo visoke (CAGR<sub>2014-17 </sub>Neto prodaje: 18,9%; CAGR<sub>2014-17 </sub>EBIT: 16,6%;), kar je delno sicer tudi odraz pametne alokacije resursov in vse aktivnejše penetracije hitreje rastočih razvijajočih se trgov kot so npr. Indija, JV Azija, Kitajska itd.</p>
<p><img class="wp-image-1205 aligncenter" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/prihodki.png" alt="Korporativna strategija - rast prodaje" width="388" height="232" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/prihodki.png 480w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/prihodki-300x180.png 300w" sizes="(max-width: 388px) 100vw, 388px" /></p>
<p>Vir: Alphabet Inc. Consilue analiza.</p>
<p>Kljub impresivnim finančnim izkazom, pa so številni investitorji mnenja, da bi finančni holding lahko posloval še precej bolje in da skriva še precej neizkoriščenih potencialov. Gledano strogo finančno in z omejenim časovnim fokusom, so očitki na mestu. Med drugim se nanašajo na <strong>dvig učinkovitosti monetizacije rešitev, prekomerni delež dražjega kapitala v strukturi virov financiranja, nepotrebno dodatno izpostavljanje v okviru kratkoročnih finančnih naložb</strong> itd. Pozicija podjetja na kapitalskih trgih kot odraz nezadovoljstva ni taka, kot bi si jo investitorji želeli, dodatno pa jo poslabšujejo še ukrepi zaščite proti sovražnim prevzemom, kot je npr. izdaja večnivojskih delnic z drugačnimi upravljavskimi pravicami, ki trajno zagotavljajo ustanoviteljem glavno besedo pri upravljanju podjetja.</p>
<p><img class="wp-image-1204 aligncenter" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/denarna-sredstva-investiranje.png" alt="Poslovna strategija - Denarna sredstva - investiranje" width="439" height="281" /></p>
<p>Vir: Alphabet Inc. Consilue analiza.</p>
<p>Na grafu je lepo razvidno, kako se iz leta v leto povečujejo t.i. <strong>presežna denarna sredstva</strong> oz. <strong>»Denar in kratkoročne finančne naložbe«</strong> (31 Dec 2017: 102 milijard USD). Povedano drugače, znaten del lastniškega kapitala se porablja za to, da se investira naprej v ameriške obveznice in podobne kratkoročne likvidne instrumente. Za nekatere neumnost, za druge mojstrovina. Tanka je črta od bedaka do junaka. Dejstvo je, da je zadevo zelo težko presoditi na zunanje dostopnih podatkih. Ena izmed teorij, ki zagovarja trenutno ravnanje managementa namreč predvideva, da naj bi se razlogi znatnih presežnih denarnih sredstev iskali v kontekstu davčnih koristi. Podjetja kot so Alphabet Inc., Apple Inc., Microsoft Inc., Cisco Inc. ter drugi namreč v bilancah držijo kumulativno 0,5 trilijona dolarjev presežnih denarnih sredstev. Njihova pogajalska moč napram davčnemu regulatorju se iz leta v leto močno krepi in kar kliče po davčno ugodnejši obravnavi enkratne narave oz. t.i. »davčnih počitnicah«. Pametno čakajo, da pride pravi trenutek. Pokorili so kupce, dobavitelje, konkurente, sedaj pa bodo svojo povedali še regulatorju. Predvsem v času kriz namreč še kako dobro velja pregovor »denar je kralj«.</p>
<p>Na drugi strani odgovarjajo kritiki s kontra-argumenti. Eden močnejših je naprimer ta, da je tehnološko podjetje s svojimi presežnimi sredstvi postalo pravzaprav pomemben igralec v svetu investicijskega bančništva, a tej vlogi ni doraslo. S presežnimi denarnimi sredstvi so namreč povezana precejšnja tveganja. Tej tematiki se glede na pomembnost posveča (pre)malo pozornosti, kar pa investitorje upravičeno skrbi.</p>
<p>Iz vidika vrednosti pa vzvod Alphabet Inc. niti ni toliko sama višina presežnih denarnih sredstev, kot <strong>sposobnost, da presežke zares zelo dobro investirajo in s tem dosežejo izjemno pozitiven učinek</strong>. Ne samo znotraj njihove industrije, pač pa tudi širše. Alphabet Inc. ima z Google Search orodjem v rokah unikatno orožje. Slednje lahko demonstriramo z npr. primerjavo števila Google iskalnih nizov in gibanja cene Bitcoina. Korelacija med enim in drugim je izjemno visoka in tako kot v številnih drugih primerih omogoča dobro osnovo za investicijsko odločanje.</p>
<p><img class="wp-image-1201 aligncenter" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/korporativna-strategija-investiranje.png" alt="Korporativna strategija - investiranje" width="409" height="242" /></p>
<p>Vir: Alphabet Inc. Consilue analiza.</p>
<p>Pri Alphabet Inc. se vse vrti okrog <strong>naprednega razmišljanja, tehnologije, inovacij in kreativnosti</strong>. Uspeh podjetja je plod tehnološkega in poslovnega vizionarstva. Pogledi na razvoj kot tudi upravljanje so izjemni, čeprav morda na zunaj v določenih segmentih izgledajo neracionalni. V vsakdanjem življenju so stvari seveda bistveno bolj kompleksne kot pri igri šaha, a nekaj je gotovo. Razvoj gre naprej s svetlobno hitrostjo. Ideje, ki smo jih pred desetletjem ali dvema spremljali v znanstvenofantastičnih filmih, so danes del našega vsakdana. Zgolj ideje pa niso vse. Pomembna je tudi izvedba oz. korporativna strategija; t.i. »vojni plan«. Gre za to, kako bomo dosegli zastavljene cilje. Kako široko in odprto bomo gledali na stvari. Kako sposobni bomo ustrezno nasloviti makro trende. Kako bomo prepoznali in upravljali s prednostmi, slabostmi, priložnostmi in nevarnostmi. Kako ustrezno bomo razdelali silnice moči v industriji. Kako bomo izkoristili svoje sposobnosti, konkurenčne prednosti in zmožnosti podjetja. In še bi lahko naštevali.</p>
<p>Dobro je delati drugačne, prelomne stvari. Danes je potrebno razmišljati o tem kako bo življenje izgledalo čez dvajset let. Razmišljati o obogateni resničnosti, naprednih osebnih asistentih, genskem modificiranju, molekularnem oblikovanju, personalizirani medicini in npr. celičnem gojenju mesa. Kaj revolucionarnega lahko vaše podjetje naredi za svoj prihodnji uspeh? Drznite si pametno tvegati kot to počno najboljši.</p>
<p><span class="highlight">Že razmišljate, da tudi vi potrebujete spremembe v vaši strategiji? Kontaktirajte nas in z veseljem vam <strong>predstavimo potek sodelovanja in ponudbo</strong>!</span></p>
<p>Izvorni članek: <a href="https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/recept-za-uspeh-vasega-podjetja-poglejte-google-inc-146085">P. Šinkovec (2019). Recept za uspeh vašega podjetja? Poglejte Google Inc., Svet kapitala (priloga Dela)</a></p><p>The post <a href="https://consilue.com/korporativna-strategija-google/">Korporativna strategija in mojstri hazarderstva</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		<enclosure url="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/02/Google-Inc-Masters-of-corporate-strategy-Consilue-1.mp4" length="16235060" type="video/mp4" />

			</item>
		<item>
		<title>Poceni prevzem podjetja in po-prevzemna strategija</title>
		<link>https://consilue.com/prevzem-podjetja-poprevzemna-strategija/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[administrator]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 17 Dec 2018 08:52:30 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Izbrani svetovalni projekti]]></category>
		<category><![CDATA[Analiza poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[B2B]]></category>
		<category><![CDATA[Cenovna politika]]></category>
		<category><![CDATA[Ekonomije obsega]]></category>
		<category><![CDATA[EV/EBITDA]]></category>
		<category><![CDATA[Financiranje prevzema]]></category>
		<category><![CDATA[Inflacija]]></category>
		<category><![CDATA[M&A]]></category>
		<category><![CDATA[Nakup podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Neto investicije]]></category>
		<category><![CDATA[Neto vrednost sredstev]]></category>
		<category><![CDATA[Občutljivostna analiza]]></category>
		<category><![CDATA[Operativna učinkovitost]]></category>
		<category><![CDATA[PE mnogokratnik]]></category>
		<category><![CDATA[Plačilna disciplina podjetij]]></category>
		<category><![CDATA[Po-prevzemna strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Pogajalska moč]]></category>
		<category><![CDATA[Poslovna strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Poslovne priložnosti]]></category>
		<category><![CDATA[Poslovni model]]></category>
		<category><![CDATA[Prevzem konkurenta]]></category>
		<category><![CDATA[Prevzem podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Prevzemi & Združitve]]></category>
		<category><![CDATA[Prodaja podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Proizvodne kapacitete]]></category>
		<category><![CDATA[Scenariji poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Sinergijska vrednost podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Strateški investitor]]></category>
		<category><![CDATA[Terminske pogodbe]]></category>
		<category><![CDATA[Tržna vrednost podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Turčija]]></category>
		<category><![CDATA[Valutno tveganje]]></category>
		<category><![CDATA[Vrednost lastniškega deleža]]></category>
		<category><![CDATA[Vrednost podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Zamenjava kreditnega tveganja]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://consilue.com/?p=1141</guid>

					<description><![CDATA[<p>Kako lahko slabe makro razmere omogočijo poceni prevzem podjetja in kakšno po-prevzemno strategijo lahko ubere B2B podjetje?</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/prevzem-podjetja-poprevzemna-strategija/">Poceni prevzem podjetja in po-prevzemna strategija</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<figure class="wp-block-video"><video style="aspect-ratio: 854 / 480;" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/10/Macro-changes-impact-on-MA.mp4" controls="controls" width="854" height="480"></video></figure>



<div class="wp-block-spacer" style="height: 20px;" aria-hidden="true"> </div>

<p><strong>P/E MNOGOKRATNIK</strong> TURŠKEGA BORZNEGA INDEKSA BIST 100 JE KOT ODRAZ VIŠJIH TVEGANJ OZ. ZAOSTROVANJA POLITIČNIH IN MAKROEKONOMSKIH RAZMER V TURČIJI TER NA BLIŽNJEM VZHODU V 4Q 2018 NAJNIŽJE V ZADNJIH 9 LETIH. PREVZEMNA AKTIVNOST V LETIH 2016 IN 2017 SE JE RAZPOLOVILA, PREDVSEM ZARADI ODSOTNOSTI VEČJIH POSLOV Z INFORMIRANIMI ODLOČEVALCI. GRE TOREJ PRI <strong>PREVZEMU PODJETJA</strong> ZA DOBRO NAKUPNO PRILOŽNOST ALI TEMPIRANO BOMBO?</p>
<h3>Stanje v Evropi in sposobnost prevzemanja podjetij</h3>
<p>Relativna moč podjetij v razvitih državah se je v obdobju po finančni krizi močno krepila. Gospodarske razmere v letih 2016, 2017, 2018 so še vedno zelo dobre, dostop do denarja pa enostaven in poceni. <strong>Prevzemna aktivnost podjetij</strong> iz razvitih držav je <strong>na zgodovinsko najvišjih nivojih</strong>. Številna podjetja se torej srečujejo z vprašanjem katero podjetje kupiti, kdaj in po kakšni ceni ter kako ustrezno nasloviti prevzemna tveganja?</p>
<h3>Vpliv makro dogodkov na vrednosti podjetij v Turčiji</h3>
<p><strong>Vrednotenja turških podjetij</strong> so trenutno<strong> relativno ugodna</strong> in pri številnih podjetjih z ambicijami po anorganskem širjenju (beri prevzemu podjetij) že lep čas pod drobnogledom. P/E mnogokratnik turškega borznega indeksa BIST 100 je namreč od začetka 2018 upadel z 9x na 7x in je tako v 4Q 2018 najnižje v zadnjih 9 letih. Svoj maksimum je sicer dosegel v letu 2013, ko je dosegel mnogokratnik 12x.</p>
<p>Kljub temu, da nedaven upad vrednosti za mnoge izgleda ugodna vstopna točka, pa vrednostno gledano precejšen upad v prevzemni aktivnosti nakazuje, da so informirani odločevalci trenutno zelo zadržani glede prevzemanja podjetij v Turčiji, njihovi glavni strahovi pa so vezani na tveganja bodočega vpliva razvoja okolja in industrije na poslovanje podjetij. Omenimo nekaj ključnih:</p>
<ul>
<li><strong>Turška lira</strong> v zadnjih 15+ letih <strong>eksponentno izgublja vrednost v primerjavi z EUR in USD</strong>. Padec v obdobju Aug 2017 &#8211; Aug 2018 je zares visok, 40+%. Terminske pogodbe (CME) napovedujejo znaten upad valute tudi v naslednjih letih, stroški varovanja (angl. hedging) pa naglo rastejo.</li>
<li><strong>Stopnja inflacije</strong> je v juliju 2018 dosegla <strong>15,85% p.a.</strong> in se je samo od marca 2018 povzpela za 5+% točk. Trenutni nivoji inflacije so najvišji vse od januarja 2004 in so precej nad ciljnimi nivoji dolgoročne referenčne inflacije.</li>
<li><strong>Turška podjetja</strong> so v povprečju precej <strong>izpostavljena valutnim tveganjem</strong>. Znatno so namreč zadolžena v EUR in USD valutah.</li>
<li>Turška podjetja so znatno izpostavljena<strong> izbruhu resnih likvidnostnih težav</strong> zaradi prekomernega posluževanja kratkoročnejših posojil za financiranje projektov dolgoročne narave.</li>
<li><strong>Državna tveganja naglo rastejo</strong>. Zamenjava 5-letnega kreditnega tveganja Turčije se je glede na začetek leta 2018 povzpela za 350 bazičnih točk in tako v Aug 2018 dosegla 500 bazičnih točk.</li>
<li><strong>Povprečen strošek finančnega dolga podjetjem</strong> oz. obrestna mera za posojila podjetjem je konec julija 2018 znašal/a <strong>21,75% p.a.</strong></li>
<li><strong>Plačilna disciplina podjetij se drastično poslabšuje</strong>, z njo pa likvidnostni kazalci. Povprečni dnevi plačil v prvi polovici 2018 tako znašajo od <strong>121 dni</strong>, 46% poslovnih partnerjev pa že zahteva znatno povišanje.</li>
</ul>
<p>Ne glede na zaključke analize okolja in industrije, pa se<strong> smiselnost izvedbe prevzema podjetja obravnava individualno</strong>. Vsak prevzem podjetja je namreč zgodba zase. Na podlagi motiva, strategije in potencialnih alternativ pa zavisi ali je prevzem v dani situaciji smiseln in po kakšni ceni. Zelo dobro je namreč potrebno poznati in razumeti koristi in tveganja, odločitev pa sprejeti na osnovi dobre informiranosti.</p>
<p>Poglejmo npr. študijo primera prevzema podjetja proizvodne B2B multinacionalke s širokim asortimentom lastnih izdelkov in kako se je naslovilo vprašanje visokih tveganj vezanih na poslovanje v Turčiji.</p>
<h3><strong>Razumevanje ozadja prevzema podjetja: </strong></h3>
<p>Prevzemno podjetje si je skozi desetletja delovanja izborilo pozicijo <strong>dominantnega nišnega B2B proizvajalca v Evropi in širše</strong>. Gre za <strong>kvalitetnega in zanesljivega dobavitelja s širokim portfeljem lastnih izdelkov</strong>. Do trenutnega položaja je podjetje prišlo s hitrejšim razvijanjem proizvodnih kapacitet in ekonomij obsega od konkurence. Slednje je bilo sicer tudi odraz nadpovprečno visoke zadolženosti v investicijsko sicer zahtevni panogi.</p>
<p><img class="alignnone wp-image-1142 size-full" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Analiza-panoge.png" alt="Analiza panoge" width="822" height="156" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Analiza-panoge.png 822w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Analiza-panoge-300x57.png 300w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Analiza-panoge-768x146.png 768w" sizes="(max-width: 822px) 100vw, 822px" /></p>
<p><strong>Turška tarča je neposredni konkurent prevzemnega podjetja</strong> in je nastala kot plod prizadevanj prevzemnikovih kupcev, da znižajo svojo odvisnost in pridobijo nazaj svojo pogajalsko moč. <strong>Prevzemno podjetje je s prilagojeno cenovno politiko</strong> na območju Bližnjega Vzhoda zadnja tri leta strateško <strong>vršilo močan pritisk na poslovanje tarče</strong>. Zaradi omejene finančne moči in negativnega razvoja tveganj, je konkurent prevzemniku sam ponudil opcijo prodaje podjetja.</p>
<p>Ocena tržne vrednosti v kontekstu nedavnih poslabšanj in razumevanje tveganj:</p>
<figure id="attachment_1143" aria-describedby="caption-attachment-1143" style="width: 644px" class="wp-caption alignnone"><img class="wp-image-1143 size-full" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Vrednotenje-podjetja.png" alt="Vrednotenje podjetja" width="644" height="219" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Vrednotenje-podjetja.png 644w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Vrednotenje-podjetja-300x102.png 300w" sizes="(max-width: 644px) 100vw, 644px" /><figcaption id="caption-attachment-1143" class="wp-caption-text">Vir: Consilue analiza.</figcaption></figure>
<p><br />Komentar: Ocena tržne vrednosti je historično gledano <strong>relativno ugodna</strong>. Samo od začetka leta 2018 je npr. izgubila dobro četrtino vrednosti. P/E mnogokratnik tarče je glede na referenčni mnogokratnik industrije in trga sicer še precej ugodnejši, kar je <strong>predvsem odraz razporeditve pogajalske moči v industriji</strong>. Ocena tržne vrednosti je približno <strong>na ravni neto vrednosti sredstev</strong>, kar poslu zagotavlja varnost v zelo tveganih razmerah. Podjetje se torej prevzema po dobrih komercialnih pogojih.</p>
<h3><strong>Po-prevzemna strategija in naslavljanje tveganj prevzema podjetja</strong></h3>
<p>Z namenom, da se omeji učinek visokih tveganj na bodoče poslovanje oz. ustvarjanje vrednosti po prevzemu podjetja in zagotovi boljša raba sredstev, se planira izvedba prestrukturiranja obstoječega posla.</p>
<ul>
<li><strong>Podvojene kapacitete se preselijo na druge kontinente</strong> (transfer sredstev v Južno Ameriko, Srednjo Ameriko, in JV Azijo), kjer prevzemnik v omejenem obsegu že dobavlja nekatere (druge) izdelke določenim strankam. Lokalna proizvodnja na drugih kontinentih predstavlja dobro osnovo za izboljšanje vrednosti oz. za generiranje sinergij na prihodkovni strani.</li>
<li><strong>Proizvodnja za obstoječe kupce tarče se prestavi na večje in bolj produktivne proizvodne linije prevzemnika</strong> na proizvodnih lokacijah v EU, fleksibilnost pa se zagotovi z dobavami preko lokalnega skladišča tarče v Turčiji.</li>
</ul>
<p>Prevzem podjetja za prevzemnika omogoči tudi <strong>realizacijo novih tržnih priložnosti na turškem trgu</strong> <strong>in trgih Bližnjega Vzhoda</strong> in sicer kot <strong>odraz kombinacije lokalne prisotnosti in pripeljanega tehnološkega know-howa</strong>. Proizvodnja novih projektov v Turčiji se planira skladno s principi ustvarjanja vrednosti. Povedano drugače, v Turčiji se zaradi visokih tveganj poslovanja planira le izvajanje projektov, s katerimi se bodo ustvarjali donosi nad tehtanimi stroški kapitala.</p>
<p><img class="wp-image-1144 size-full" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Strategija-podjetja-po-prevzemu.png" alt="Strategija podjetja po prevzemu" width="694" height="213" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Strategija-podjetja-po-prevzemu.png 694w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Strategija-podjetja-po-prevzemu-300x92.png 300w" sizes="(max-width: 694px) 100vw, 694px" /></p>
<p><strong>Scenarij trenutnih okoliščin</strong> (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):</p>
<p><img class="alignnone wp-image-1145 size-full" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti.png" alt="Simulacija poslovanja iz vidika ustvarjanja vrednosti" width="852" height="217" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti.png 852w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-300x76.png 300w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-768x196.png 768w" sizes="(max-width: 852px) 100vw, 852px" /></p>
<p>Vir: Consilue analiza.</p>
<p>Komentar: S prevzemom podjetje planira ustvarjanje sinergij kot predstavljeno zgoraj. Dodatno ustvarjena vrednost je znatna, poslovna odločitev prevzema podjetja pa ustrezna.</p>
<p><strong>Scenarij znatnega poslabšanja okoliščin</strong> (grafika je simbolna; uporabljene so namišljene številke):</p>
<p><img class="wp-image-1146 size-full" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-najslabši-scenarij-poslovanja.png" alt="Simulacija poslovanja iz vidika ustvarjanja vrednosti - najslabši scenarij poslovanja" width="863" height="237" srcset="https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-najslabši-scenarij-poslovanja.png 863w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-najslabši-scenarij-poslovanja-300x82.png 300w, https://consilue.com/wp-content/uploads/2018/12/Simulacija-poslovanja-iz-vidika-ustvarjanja-vrednosti-najslabši-scenarij-poslovanja-768x211.png 768w" sizes="(max-width: 863px) 100vw, 863px" /></p>
<p>Vir: Consilue analiza.</p>
<p>Komentar: Nove tržne priložnosti se zaradi relativno visokih zahtevanih donosov izvedejo v omejenem obsegu.<strong> Prestrukturiranje obstoječega posla deluje kot ščit za morebitno poslabšanje okoliščin</strong>. Kot odraz prestrukturiranja, osnovna vrednost ni občutljiva na turška tveganja.</p>
<p>Vstop prevzemnika na turški trg je cenovno ugoden in se iz vidika ustvarjanja vrednosti zanj izplača. Strategija prevzema mu omogoča, da znatno omeji vpliv razvoja morebitnih nadaljnjih negativnih tveganj. Dodatno pa bo v kontekstu ustvarjanja vrednosti prevzemnik stremel tudi k temu, da v celotnem obdobju poslovanja:</p>
<ul>
<li><strong>minimizira izpostavljenost tveganjem povezanih s Turčijo</strong> (presežna denarna sredstva se redno izplačujejo / re-investirajo, optimizira se neto obratni kapital in kapitalsko strukturo itd.)</li>
<li><strong>minimizira izpostavljenost turški liri</strong> (varuje se valutno tveganje skladno z denarnimi tokovi, komercialne dogovore se veže na evro itd.)</li>
</ul>
<p>Okoliščine, ki so se nedavno zgodile v Turčiji, so torej omogočile prevzemniku, da 1) <strong>izvede prevzem podjetja in kupi prevzemno tarčo poceni, 2) konsolidira poslovanje in izboljša operativno učinkovitost, 3) pospeši dostop do trga in razvije regionalno prisotnost</strong>. V danem primeru je višina transakcije vrednostno gledano okvirno sovpadala z vrednostjo neto sredstev, kar se je izkoristilo kot vzvod za premestitev nekaterih sredstev na druge geografske lokacije, kjer je poslovanje manj tvegano. Fokus razvoja po-prevzemne strategije torej resno naslavlja visoka tveganja in ponuja odgovor na to, kako poslovati v danem okolju in kaj storiti, da se prepreči uničevanje vrednosti v primeru nadaljnjega poslabšanja razmer v regiji. Kljub temu, da se je večina podjetij odločila v dani situaciji ustaviti svojo prevzemno aktivnost v Turčiji, pa so prav <strong>slabe makroekonomske razmere ponudile možnost poceni prevzema podjetja</strong>.</p>
<p>Vabljeni tudi k prebiranju naslednjih člankov:<br />&#8211; <a href="https://consilue.com/nakup-podjetja-prevzem/">Nakup podjetja &#8211; skrivnosti #1 pristopa</a><br />&#8211; <a href="https://consilue.com/prodaja-podjetja-nakup-podjetja/">Nakup podjetja ali prodaja podjetja &#8211; kako do uspeha?</a></p>
<p>Se zanimate za prevzem podjetja ali pa bi želeli izvedeti več? Kontaktirajte nas preko obrazca <a href="https://consilue.com/nakup-prodaja-podjetja/">PREVZEM PODJETJA</a>. </p><p>The post <a href="https://consilue.com/prevzem-podjetja-poprevzemna-strategija/">Poceni prevzem podjetja in po-prevzemna strategija</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		<enclosure url="http://consilue.com/wp-content/uploads/2019/10/Macro-changes-impact-on-MA.mp4" length="16016657" type="video/mp4" />

			</item>
		<item>
		<title>Strategija diferenciacije in strategija stroškovne učinkovitosti</title>
		<link>https://consilue.com/stroskovna-ucinkovitost-strategija-diferenciacije/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[administrator]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 28 Sep 2017 18:07:22 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Svetovanje povezano s strategijo podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Svetovanje povezano z uspešnostjo poslovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Blagovna znamka]]></category>
		<category><![CDATA[Dinamika trga]]></category>
		<category><![CDATA[Distribucijski kanal]]></category>
		<category><![CDATA[Dodana vrednost]]></category>
		<category><![CDATA[EasyJet]]></category>
		<category><![CDATA[Ekonomije obsega]]></category>
		<category><![CDATA[Hibrid]]></category>
		<category><![CDATA[IKEA]]></category>
		<category><![CDATA[Investicije]]></category>
		<category><![CDATA[Izkoriščenost zmogljivosti]]></category>
		<category><![CDATA[JIT]]></category>
		<category><![CDATA[Konkurenčna strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Logan]]></category>
		<category><![CDATA[Loreal]]></category>
		<category><![CDATA[Majhne družbe]]></category>
		<category><![CDATA[Mercedes]]></category>
		<category><![CDATA[Nišni igralec]]></category>
		<category><![CDATA[Nižji stroški]]></category>
		<category><![CDATA[Optimizacija stroškov]]></category>
		<category><![CDATA[Pogajalska moč]]></category>
		<category><![CDATA[Pozicioniranje blagovne znamke]]></category>
		<category><![CDATA[Pozicioniranje družbe]]></category>
		<category><![CDATA[Pozicioniranje izdelka]]></category>
		<category><![CDATA[Pozicioniranje podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[Pozicioniranje storitve]]></category>
		<category><![CDATA[Proizvodni proces]]></category>
		<category><![CDATA[Purifikacija]]></category>
		<category><![CDATA[Razvoj strategije]]></category>
		<category><![CDATA[SME]]></category>
		<category><![CDATA[Specializiranost]]></category>
		<category><![CDATA[Srednje velike družbe]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija diferenciacije]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija družbe]]></category>
		<category><![CDATA[Strategija stroškovne učinkovitosti]]></category>
		<category><![CDATA[Strateško distribuiranje]]></category>
		<category><![CDATA[Stroškovna učinkovitost]]></category>
		<category><![CDATA[Tata]]></category>
		<category><![CDATA[Toyota]]></category>
		<category><![CDATA[Trženjske sposobnosti]]></category>
		<category><![CDATA[Tržna niša]]></category>
		<category><![CDATA[Tržne vrzeli]]></category>
		<category><![CDATA[Velike družbe]]></category>
		<category><![CDATA[Visoka kvaliteta]]></category>
		<category><![CDATA[Visoka produktivnost]]></category>
		<category><![CDATA[Vitka proizvodnja]]></category>
		<category><![CDATA[VW]]></category>
		<category><![CDATA[Znamčenje]]></category>
		<category><![CDATA[Zvestoba blagovni znamki]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://consilue.com/?p=425</guid>

					<description><![CDATA[<p>Veste kakšna konkurenčna strategija je najbolj optimalna? V članku se predstavljata strategija diferenciacije in strategija stroškovne učinkovitosti.</p>
<p>The post <a href="https://consilue.com/stroskovna-ucinkovitost-strategija-diferenciacije/">Strategija diferenciacije in strategija stroškovne učinkovitosti</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[
<figure class="wp-block-video"><video style="aspect-ratio: 854 / 480;" src="http://consilue.com/wp-content/uploads/2017/09/Competitive-strategies-cost-strategy-vs-differentiation-strategy.mp4" controls="controls" width="854" height="480"></video></figure>



<div class="wp-block-spacer" style="height: 20px;" aria-hidden="true"> </div>

<p><b>Konkurenčna strategija </b>pooseblja način ustvarjanja konkurenčne prednosti podjetja. Gre za izražanje dodane vrednosti za kupca, bodisi skozi dajanje poudarka nizkim cenam (strategija stroškovne učinkovitosti) bodisi skozi dajanje dodatnih koristi, ki jih kupci cenijo (strategija diferenciacije).</p>
<p>V splošnem govorimo o štirih različnih opcijah razlikovanja družbe od konkurence – družba lahko postane vodilna na področju stroškovne učinkovitosti ali vodilna na področju diferenciacije, po obsegu poslovanja pa ozko (nišni igralec) ali široko usmerjena.</p>
<p>Izbira prave <strong>konkurenčne strategije</strong> je izjemnega pomena tako za <strong>razvoj strategije </strong>družbe, poslovne enote kot tudi izdelkov ter storitev.</p>
<p><b>Strategija stroškovne učinkovitosti</b></p>
<p><b>Strategija stroškovne učinkovitosti</b> je zasnovana na zadovoljevanju osnovne potrebe. Vodenje v stroškovni učinkovitosti pomeni, da družba usmerja pozornost predvsem v zniževanje <strong>stroškov na najnižje možne nivoje</strong>, z namenom, da stranki ponudi <strong>najnižjo možno ceno</strong> in ji tako omogoči prihranke v primerjavi s ponudbo konkurence. Strategija stroškovne učinkovitosti zahteva visoke <strong>tehnične sposobnosti</strong> ter <strong>visok nivo investicij v tehnologijo</strong>, ki posledično omogoča tudi izkoriščanje ekonomij obsega.</p>
<p>V večini primerov se strategija stroškovne učinkovitosti za družbe, ki jo vzamejo “za svojo” prve, odrazi v povišanju tržnega deleža in višji izkoriščenosti zmogljivost, ki še dodatno znižujeta stroške družbe.</p>
<p>Družba, ki želi temeljiti svojo strategijo na <strong>minimiziranju stroškov</strong> zahteva:</p>
<ul>
<li><strong>Visoko produktivnost</strong></li>
<li><strong>Visoko izkoriščenost zmogljivosti</strong></li>
<li><strong>Pogajalsko moč </strong>pri nakupu vhodnih surovin</li>
<li><strong>Vitko proizvodnjo</strong> (npr. JIT)</li>
<li><strong>Efektiven proizvodni proces</strong></li>
<li><strong>Efektiven distribucijski kanal</strong></li>
</ul>
<p>Uspeh številnih blagovnih znamk, ki so Great examples of a cost leadership brands have obtained a major success by introducing revolutionary business models built on a single base – the lowest possible prices for a given perceived value.</p>
<p><b>Strategija diferenciacije</b></p>
<p><b>Strategija diferenciacije </b>temelji na prepričanju, da vsaka družba potrebuje jasno in unikatno pozicioniranje.<b> </b>Družbe, ki verjamejo v diferenciacijo predpostavljajo, da zadovoljevanje nekaterih komplementarnih koristi določenemu segmentu kupcev predstavlja dodano vrednost, s katero opravičujejo višjo ceno.</p>
<p>Družba, ki želi temeljiti svojo strategijo na diferenciaciji, mora nenehno vlagati v:</p>
<ul>
<li><strong>Vrhunsko kakovost</strong> (lastnosti, koristi, trajnost, zanesljivost)</li>
<li><strong>Znamčenje</strong> (močna prepoznavnost blagovne znamke in zvestoba)</li>
<li><strong>Strateško distribuiranje </strong>(izdelek/storitev postane nepogrešljiv/-a)</li>
<li><strong>Trženjske sposobnosti</strong> (oglaševanje, sponzoriranje idr.)</li>
</ul>
<p>Strategija diferenciacije je lahko dalje razdeljena v segmente:</p>
<ul>
<li><strong>Purifikacija (znižanje cene; znižanje zaznane vrednosti) </strong>&#8211; primer: EasyJet, Tata, Logan idr.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Hibrid (znižanje cene; zvišanje zaznane vrednosti) </strong>&#8211; primer: IKEA (optimizacija dobavne verige), Loreal (nove BZ odgovor na krizo) etc.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Sofistikacija (zvišanje cene; zvišanje zaznane vrednosti)</strong> &#8211; primer: Mercedes (status), VW (zanesljivost); Toyota (TQM)</li>
</ul>
<p>Zgoraj omenjene družbe se kljub doseganju ekonomije obsega ne zanašajo na strategijo stroškovne učinkovitosti. Odlične trženjske sposobnosti jim omogočajo, da prodajajo svoje izdelke in storitve po višjih cenah in ob enem prepričujejo kupca, da blagovni znamki ostane zvest.</p>
<p><b>Strategija razvijanja tržne niše (obseg poslovnih aktivnosti)</b></p>
<p><strong>Tako strategija stroškovne učinkovitosti </strong>kot tudi<strong> strategija diferenciacije </strong>sta lahko ozko ali široko usmerjeni. Majhnim in srednje velikim družbam zaradi slabše dostopnih resursov v primerjavi z velikimi podjetji pogosto preostane le, da se osredotočijo na določeno <strong>tržno nišo</strong> in tako postanejo <strong>ozko specializirani</strong>. Le poglobljeno razumevanje dinamike trga in potreb strank v povezavi z jasnim pozicionranjem in pravo poslovno strategijo vodi v zvestobo blagovni znamki.</p>
<p><b>Kako na trgu diferencirati svoje izdelke in storitve?</b></p>
<p>So vaši izdelki in storitve na trgu edinstveno pozicionirani? Če niso – sledite spodnjim korakom:</p>
<p>Korak 1: <strong>Določite trenutno pozicioniranje</strong> družbe ter posameznih izdelkov in storitev v strankini zavesti<strong><br /></strong></p>
<p>Korak 2: Zamislite si <strong>konkurenčno strategijo</strong> (strategijo stroškovne učinkovitosti vs. strategijo diferenciacije), ki bi jo želeli zasledovati</p>
<p>Korak 3: <strong>Analizirajte konkurenco </strong>in <strong>določite standard v industriji</strong></p>
<p>Korak 4:<strong> Preučite dinamiko trga </strong>in<strong> vrzeli na trgu</strong><strong><br /></strong></p>
<p>Korak 5: Dokončno določite ustrezno <strong>konkurenčno strategijo</strong> in poiščite potencialne praktične rešitve.</p>
<p>Želite slišati konkreten nasvet, ki se nanaša na poslovanje vašega podjetja? Poglejmo skupaj kako strateško nasloviti poslovne priložnosti, ki se vam odpirajo. Kontaktirajte nas!</p><p>The post <a href="https://consilue.com/stroskovna-ucinkovitost-strategija-diferenciacije/">Strategija diferenciacije in strategija stroškovne učinkovitosti</a> appeared first on <a href="https://consilue.com">Consilue</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		<enclosure url="http://consilue.com/wp-content/uploads/2017/09/Competitive-strategies-cost-strategy-vs-differentiation-strategy.mp4" length="52790458" type="video/mp4" />

			</item>
	</channel>
</rss>
