Projektno financiranje je oblika dolžniškega oz. lastniškega financiranja, za katero je značilno, da predvideva poplačilo iz bodočih denarnih tokov projekta. Pri projektnem financiranju se torej vse vrti okrog projekta in povezanih tveganj.
S projektnim financiranjem se srečamo v kontekstu različnih potreb in sicer, ko gre za razvoj nepremičninskih projektov, večjih infrastrukturnih in industrijskih projektov, itd. Sorodne značilnosti pa imajo sicer tudi projekti odkupa podjetij (MBO/MBI/LBO), financiranje rasti zagonskih podjetij, itd.
Za namen projektnega financiranja se ustanovi namenska družba, v okviru katere oz. s katero se urejajo razmerja z deležniki. Premoženje namenske družbe je povezano s projektom, možnosti koriščenja zavarovanj s sredstvi, pravicami in interesi pa so največkrat omejene.
Za boljše razumevanje projektnega financiranja si najprej poglejmo, kako običajno poteka razvoj projekta (skica je indikativna in odraža razvoj izbranega večjega industrijskega projekta) …
Ključen mejnik projekta je zaključek izgradnje. S tem se namreč pogojuje generiranje prilivov iz poslovanja in omogoči zniževanje zadolženosti. Alternativa temu je sicer (predčasna) odprodaja projekta. V prvih dveh fazah se tako srečujemo (pretežno) z odlivi iz poslovanja in prilivi iz financiranja, ujemanje le-teh pa je ključno za nemoten razvoj projekta. V tem kontekstu se zato zares zahteva premislek glede ustrezne izbire virov financiranja, ciljnih ročnosti, odplačevanja, stroškov, fleksibilnosti, zavez itd. Pri tem imejte v mislih, da nasvet, ki ga dobite od so-investitorja ali kreditodajalca, ni nujno tudi vaša optimalna izbira.
Iz grafa je lepo razviden tudi razvoj tveganj (oranžna prekinjena linija). Ta so v prvih dveh fazah relativno visoka, kar signalizira tudi kritičnost prvih dveh faz za uspeh projekta. Slovenija ima v primerjavi s CEE regijo relativno visok delež slabih posojil v segmentu projektnega financiranja, kar nakazuje na pomankljivosti projektnega financiranja številnih naših projektov.
Kot finančni svetovalci vam v kontekstu planiranja in priprave na projekt lahko ponudimo indikativno presojo rentabilnosti projekta, pripravo poglobljenega poslovnega načrta in simulacije odstopanj, razvoj finančnih modelov za vaše lastno izračunavanje, izdelavo elaborata ekonomske upravičenosti projekta, iskanje strateških partnerjev, neodvisni pregled izvedbe projekta in druge finančno-poslovne storitve. Z našo podporo lahko naredite gotove prve korake v smeri vašega projekta!
Uspešno projektno financiranje je osnova za uspešno izveden projekt. Seveda pa ni dovolj le to, da sredstva zberemo. Ključnega pomena je, da zares ustrezno predvidimo potrebe po financiranju, poiščemo prave vire, predvidimo vpliv verjetnejših tveganj itd.
V kontekstu projektnega financiranja se pomemben poudarek namenja finančni strukturi. Ta sporoča razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom. Odločitev glede uporabe finančne strukture zavisi od specifik projekta in povezanih tveganj, preferenc investitorja in nenazadnje tudi od podpore ekosistema. V praksi se npr. nepremičninski projekti največkrat financirajo s 60%-70% dolga, odkupi pa z 40%-50% dolga. Možne so seveda tudi strukture, ki predvidevajo do 90% dolga, kar pa seveda zahteva posebno mero previdnosti.
Z velikostjo poslovne priložnosti največkrat raste tudi število akterjev projektnega financiranja in kompleksnost finančnih struktur. Vse pogosteje se sreča tudi uporabo mezzanine kapitala, ki predstavlja neke vrste hibrid med dolgom in lastniškim kapitalom. Prav mezzanine kapital je tisti, ki lahko zelo uspešno zapolni vrzel v kapitalski strukturi in je kot tak nepogrešljiv vir financiranja številnih projektov.
Zakaj vodilni igralci uporabljajo dolg, si lahko ogledate spodaj …
Bolj kot se dolg po svoji naravi približuje kapitalu, bolj je tvegan in višji je njegov strošek. Narava dolga se presoja s pomočjo različnih kazalcev in razmerij, odvisno od faze projekta oz. vrste vira financiranja. Pomembnejši kazalci in razmerja, ki se uporabljajo za presojanje, so npr. neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa, kazalec neto finančni dolg / vrednost, kazalec neto finančni dolg / stroški, razmerje neto finančni dolg / EBITDA, koeficient servisiranja dolga itd.
Zmotno je misliti, da je prav strošek obresti edini relevanten kriterij pri izbiri dolžniških virov financiranja. V razvitem svetu so vse bolj priljubljene oblike, pri katerih so zahteve po pogodbenih zavezah skromnejše. Trg torej dokazuje, da je večja fleksibilnost v poslovanju namenske družbe zaželjena, četudi na račun nekoliko višjih stroškov.
Zbiranje virov financiranja je lahko bodisi javno bodisi zasebno, odvisno od preferenc in narave projekta. Najpogosteje sicer pade odločitev, da se financiranje manjših in srednje velikih projektov dogovorja zasebno s sogovorniki kot so npr. komercialne banke, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala, skladi tveganega kapitala, družinske pisarne in bogatejši posamezniki.
V primerih, ko je namen projekta ustvariti tudi neekonomske koristi, se možnosti pridobivanja projektnega financiranja največkrat razširijo še z javnimi sredstvi in spodbudami. To se odrazi v nižjem tehtanem strošku kapitala, kar projektu omogoči, da enostavneje postane rentabilen.
Kot finančni svetovalci vam v kontekstu planiranja in priprave na projekt lahko ponudimo podporo pri zbiranju virov financiranja, kar vključuje razumevanje potreb in opredelitev ciljnih virov financiranja, pripravo dokumentacije, komuniciranje s financerji, sodelovanje pri pogajanjih, usmeritve pri pripravi pogodb itd. Imamo široko mrežo kontaktov in poglobljene odnose z domačimi in tujimi investitorji ter financerji.
Ne prepustite stvari naključju. Ne dovolite, da pride do neustreznega razumevanja vaše poslovne ideje, do neustreznih presoj rentabilnosti, do neustreznega planiranja vaših potreb, do neustrezne ocene tveganj itd. Kontaktirajte nas. Lotimo se vašega projekta skupaj!
