Banke predstavljajo izjemno pomemben člen moderne ekonomije. Pogosto razumemo poslovanje bank kot specifiko. Zakaj finančni izkazi bank izgledajo drugače? Kako banke poslujejo in s kakšnimi tveganji in regulacijo se soočajo? Ali slednje vpliva na ustvarjanje njihove vrednosti?
Čeprav poslovanje bank na prvi pogled izgleda enotno, pa se v resnici precej razlikuje. Poznamo štiri skupine glede na vir dohodka banke:
- Neto obrestni dohodek je dohodek ustvarjen kot razlika med stroški prejetih in danih posojil
- Dohodek iz storitev je dohodek ustvarjen s storitvami svetovanja pri transakcijah, javnih izdajah vrednostnih papirjev, upravljanju sredstev idr.
- Dohodek iz trgovanja je dohodek ustvarjen s trgovanjem finančnih instrumentov kot so npr. delnice, obveznice, denarne valute in drugi eksotični finančni instrumenti
- Drugi dohodek je dohodek ustvarjen z ne-bančnimi aktivnostmi kot npr. z nepremičninami, manjšinskimi naložbami, zavarovalnimi in pokojninskimi produkti
Gibanje vrednosti je odvisno od gibanja tvorcev vrednosti po posameznih virih dohodka banke. Idealno je, da se v primeru finančnih svetovalnih storitev vire dohodkov obravnava ločeno. Poslovanje bank se torej razume v kontekstu njihovega fokusa.
Poleg tvorcev vrednosti, je potrebno razumeti tudi poslovne aktivnosti in načine ustvarjanja vrednosti. V nasprotju z nebančnimi organizacijami, banke ustvarjajo vrednost na obeh straneh izkaza finančnega položaja. Na strani kapitala in obveznosti kot odraz razlike med tržnimi obrestnimi merami za tržna posojila in ponujenimi obrestnimi merami za depozite z isto ročnostjo, na strani sredstev pa kot odraz dodane vrednosti finančnih produktov. Finančne obveznosti po definiciji torej nosijo predvsem operativno vlogo in ne predstavljajo zgolj vira financiranja poslovanja.
Izjemen pomen pri poslovanju bank pripisujemo tudi povezanim tveganjem. V zadnjem desetletju se je volatilnost donosnosti bančne industrije povečala, kar močno vpliva tudi na gibanje povprečnega razmerja P/B. Banke se soočajo z obrestnimi tveganji kot posledica neujemanja ročnosti prejetih in danih posojil ter depozitov. Zaradi visokega finančnega vzvoda banke občutijo že manjše spremembe obrestnih mer. Banke nosijo tudi pomembnejša tveganja povezana s trgovanjem za lasten račun in zabilančnimi postavkami.
Upravljanje s tveganji se ne nanaša le na usklajevanje zapadlosti in obrestnih mer, pač pa tudi na druge zunanje faktorje. Uspeh banke je močno odvisen od stanja gospodarstva, faze ekonomskega cikla posamezne industrije, stanja na kapitalskih in nepremičninskih trgih, monetarne politike države idr. Finančno načrtovanje in druge storitve finančnega svetovanja tako zahtevajo temeljito analizo različnih parametrov in napovedovanje prihodnjih trendov.
Banke so močno regulirane institucije tako na nacionalni ravni kot tudi širše. Regulacija je potrebna zaradi pomembne vloge v finančnem sistemu in visokih tveganj, s katerimi se banke srečujejo. V splošnem se regulativni okvir nanaša na varnost poslovanja, monetarno politiko, izpostavljenost posameznih bank, zaščito komitentov in investitorjev, vstopne ovire ter zagotovljeno strokovnost bank.
Iz vidika vrednosti je še posebej pomemben vpliv Basel standardov. Vpliv standardov se sicer razlikuje glede na primarno dejavnost bank, pri tradicionalnih bankah pa se odraža predvsem v povišanju in izboljšanju kapitala in likvidnosti bank.
